Tovarna presežne vrednosti
Sedem tisoč kvadratnih metrov, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana in so že 15 let prepuščeni propadanju, nameravamo samoiniciativno usposobiti za neodvisno produkcijo nepridobitnih kulturnih in socialnih vsebin. In to vse do trenutka, dokler MOL ne predstavi jasne strategije, kakšni so njeni nameni s tem dragocenim mestnim prostorom.« – S temi besedami so se marca 2006 nepovezane skupine ustvarjalcev obrnile na javnost in mestne oblasti in s tem dale pobudo za kreativno začasno rabo prostorov propadajoče tovarne. Od takrat do danes je Rog postal prizorišče nekaj sto zelo raznolikih dogodkov. Aprila 2008 so po obisku župana Zorana Jankovića uporabniki Roga pridobili tudi neke vrste posestno pravico, ki bi naj trajala vse do trenutka, ko bodo na mestni parceli zaorali stroji in začeli rušiti predvidene dele stare tovarne. »Rog je postal pomemben kulturni in socialni center, kar priznavajo mnogi posamezniki, javne osebnosti, mreže in institucije v Evropi,« je takrat izjavil Andrej Kurnik, predavatelj politologije na Fakulteti za družbene vede in eden od predstavnikov uporabnikov nekdanje tovarne. »Rog je bil prava ekološka bomba in je dolga leta škodoval vsem prebivalcem tega dela mesta. Odvoz smeti in kemikalij naj bi stal več 10 milijonov tolarjev, ki jih je prispevala nekdanja mestna uprava, mi pa smo čiščenje opravili lastnoročno,« je razložil Aleš Košir, organizator aktivnosti v Rogu. Kurnik je takrat mestnim možem in javnosti tudi oponesel, da so njihove želje povsem nedvoumne in da predvsem želijo, da občina preneha s politiko sočasnega toleriranja in oviranja, »ki sloni na upanju, da bomo rogovci zaradi nemogočih razmer za delovanje preprosto izginili. V Rogu so na osnovi prostovoljstva nastali številni kulturni, socialni, izobraževalni in raziskovalni programi, ki nesporno izražajo potrebe mesta, zato uporabniki od MOL pričakujemo, da te programe podpre. Pri tem zahtevamo, da se spoštuje avtonomija organiziranosti kolektivov in skupnosti, ki razvijajo programe.« Rogovci danes delujejo v slabih razmerah, brez varne in delujoče električne napeljave in brez vode, statika stavbe pa je resno načeta.
Druga priložnost za Rog
Višja konservatorka na ljubljanski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Tatjana Adamič poudarja, da so za vrednotenje objektov pomembni tako tehnični in konstrukcijski kot organizacijski in slogovni elementi. »Tovarniško poslopje Rog kot izvirno arhitekturno in tehnološko zasnovo v obdobju prve četrtine 20. stoletja opredeljujejo trije pomembni vidiki: tehnično in organizacijsko gre za največji halski objekt v Ljubljani, v katerem je potekal industrijski proces široke proizvodnje; konstrukcijsko gre za edinstveni primer moderne skeletne armiranobetonske gradnje velikih razsežnosti: estetsko in slogovno predstavlja v Ljubljani edinstven primer pozne secesijske arhitekture, ki se je napajala pri sodobni češki kubistični arhitekturi.«
Že leta 1997, ko je bil v okviru Sveta Evrope objavljen razpis za projekt Evropski kulturni itinerarij industrijske arheologije, so bili na posvetu v Ljubljani, ki je potekal prav v tovarni Rog, mednarodni strokovnjaki soglasni, da je nekdanja tovarna nesporen spomenik industrijske dobe v širšem evropskem prostoru. Leta 1998 je tako MOL sprejela sklep o začasni razglasitvi tovarne za kulturni spomenik. Tovarno so namreč opustili za proizvodnjo že leta 1992, odtlej je samevala in čakala na svojo drugo priložnost. To je dobila šele 14 let pozneje tako z začasno rabo skupin ustvarjalcev kot tudi z odločitvijo MOL, da razpiše mednarodni javni natečaj za urbanistično in arhitekturno rešitev tega območja. Leta 2008 je na natečaju zmagal slovensko-mehiški arhitekturni studio MX_SI, ki je pripravil načrt preobrazbe stare tovarne v Center sodobnih umetnosti s sočasno izpolnitvijo zahteve zasebnega kapitala, saj naj bi projekt Rog postal primer uspešnega javno-zasebnega partnerstva. Tako so v načrt vključili razkošna stanovanja, hotel, restavracije in trgovine, ki bodo dopolnjevale ponudbo tega mestnega kvarta.
Novi Center sodobnih umetnosti naj bi postal produkcijski, raziskovalni in razstavni prostor za potrebe arhitekture, oblikovanja in vizualnih umetnosti v najširšem pomenu besede, skratka center kreativnih industrij v smislu interdisciplinarnosti in mednarodnega povezovanja ustvarjalcev z gospodarstvom in izobraževanjem. Šlo naj bi za oblikovanje novega ustvarjalnega in umetniškega središče Ljubljane.
Mestna občina Ljubljana se je – da bi preverila začrtan program revitalizacije širšega območja tovarne Rog – pridružila evropskemu projektu Second Chance, ki poleg Ljubljane združuje še štiri evropska mesta z njihovimi industrijskimi objekti, ki sodijo v tehnično kulturno dediščino: gre za staro železniško in avtobusno postajo v Krakovu, Arsenale v Benetkah, staro predilnico v Leipzigu in območje stare tovarne AEG v Nürnbergu. Projekt je del programa Central Europe, ki ga delno financira Evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF), njegov cilj pa je, da s pomočjo kulture in ustvarjalnosti ter s predhodnimi analizami in preizkusi izpopolni predvidene rešitve za oživljanje nekdanjih industrijskih območij v omenjenih petih evropskih mestih. V Ljubljani je v projektu Second Chance sodelovalo okoli tristo udeležencev z različnih področij, hkrati pa ni le križišče številnih interesov, temveč tudi možnost za bolj trajnostno utemeljen revitalizacijski projekt, v katerem ima pomembno vlogo aktivno in zgodnje vključevanje zainteresiranih in okoliških prebivalcev.
V okviru Second Chance bo v letošnjem septembru predvidoma zaživel pilotni projekt na Petkovškovem nabrežju v neposredni bližini nekdanje tovarne. Z njim želijo v malem merilu razvijati in preizkušati vsebine in partnerstva, delno pa tudi finančna orodja in upravljalske pristope, ki bi po prenovi nekdanje tovarne lahko našli svoje nadaljevanje in nadgradnjo v novem centru Rog. Pilotni projekt bo domoval v kontejnerju površine 30 kvadratnih metrov, zasnovan bo kot produkcijski in delno prireditveni prostor. Namenjen bo dejavnostim s področij arhitekture, oblikovanja in sodobne umetnosti ter njihovemu medsebojnemu povezovanju in sodelovanju z drugimi sektorji. Vezivo med njimi bo 3D-laboratorij za hitro prototipiranje, v katerem se bodo tako profesionalci kot študentje in ljubitelji spoznavali s 3D-tehnologijami in ustvarjali konkretne objekte.
V Sloveniji in Ljubljani se je prenova zapuščenih industrijskih objektov s preloma 19. v 20. stoletje, ki so postali prazni šele v času tranzicije in deindustrializacije naše države, začela razmeroma pozno. Evropske prestolnice so se prvih prenov starih tovarniških objektov lotile že v osemdesetih letih preteklega stoletja. Ti projekti temeljijo na ohranjanju starih struktur in arhitekturnih prvin, ki jih z ustrezno prenovo prilagodijo novi rabi in je v večini primerov napolnjena s kulturnimi vsebinami. Ohranjanje industrijske dediščine temelji na urbani prenovi območij, ki se spogleduje tako s kreativno arhitekturno prenovo kot tudi s trajnostnimi vidiki ter včasih strogimi izhodišči kulturnovarstvene stroke. Zamujamo tudi zato, ker smo šele v zadnjih letih odkrili čudežno kombinacijo, imenovano kreativna industrija, in pogosto so prav kreativne industrije, predvsem v anglosaških deželah, povezane s prenovo starih industrijskih objektov. Na koncu naj omenimo še en vidik, morda je to tudi problem, ki ga je v uvodniku aprilske številke arhitekturne revije ab, posvečene prav problematiki revitalizacije Roga, izpostavil urednik revije Miha Dešman: »Vprašanje za prihodnost pa je seveda, kako preseči nevarnost, da Rog postane vsebinsko nepomemben, bodisi elitni bodisi marginalni center, v katerem bi par privilegirancev dobro živelo od državnih in mestnih subvencij ter sponzorjev. Taka usoda je žal doletela že premnoge podobne iniciative.«
Ocena vrednosti projekta je 39 milijonov evrov
Celotno območje urejanja nekdanje tovarne Rog, ki je bilo izbrano na javnem urbanistično-arhitekturnem natečaju, ima v skladu z veljavnimi prostorskimi akti več faz. V prvi fazi obsega obnovo tovarne Rog, izgradnjo podzemnih garaž in nad njimi ureditev parka, izgradnjo stanovanjsko-hotelskega stolpiča in ureditev trgovin in lokalov ob Petkovškovem nabrežju. MOL je doslej v projekt že vložila 13 milijonov evrov za odkup tovarne Rog, izdelavo natečaja, prostorskih aktov, številnih študij, ki so potrebne za izdelavo gradbene dokumentacije; ta je za obnovo tovarne Rog tudi že izdelana. Ocenjena vrednost izgradnje javnega dela znaša 15, zasebnega pa 24 milijonov evrov, kar pomeni, da je za investicijo treba zagotoviti 39 milijonov evrov.
Pogledi, št. 11, 13. junij 2012