Margit P. Alhady in Mohsen Alhady, avtorja slovenskega prevoda Korana
Arhaiziranje ne bi bilo umestno
Za prvi prevod Korana v evropski jezik se šteje parafrazirani latinski, ki je nastal leta 1143 v Španiji in sta ga podpisala Anglež Robert Ketton in Hermann Dalmata, ki je bil po rodu Slovenec. Kako to, da Slovenci toliko časa čakamo na (overjen) prevod v slovenščino?
Delovni prevod Korana iz izvirnika je bil v celoti narejen in oddan že leta 2004, ta prevodni projekt, ki sta ga podprla Ministrstvo za kulturo RS in Islamska skupnost v Sloveniji, je prvotno predvidel versko recenzijo, konzultacije in delo prevajalcev z bošnjaškimi islamskimi avtoritetami ter versko potrditev prevoda s strani islamskih avtoritet s Fakultete za islamske študije v Sarajevu, ki jo je ustanovila in jo vodi Islamska skupnost Bosne in Hercegovine. Prevajalca in založba smo bili leta 2002 izbrani na razpisu. Čeprav smo z delom začeli slovesno in vestno in so iz Sarajeva pripotovale islamske avtoritete ter sprva prevajalcema in založbi ponudile vso podporo pri prevajanju in izdaji potrjenega prevoda skupaj z arabskim izvirnikom, se večina obljubljenega pozneje ni uresničila.
Žal je leta 2005 prišlo do burne zamenjave vodstva v Islamski skupnosti v Sloveniji, po kateri se je ta prevodni projekt nerazumno in nepojasnjeno upočasnil, zavlekel ter skorajda onemogočil (po skoraj desetletju težavnega komuniciranja med novim vodstvom Islamske skupnosti v Sloveniji in založbo s prevajalcema vred). Prevajalca sva bila pripravljena in tudi dejansko sva privolila v vse zahteve novega vodstva islamske skupnosti, ki so se tu pa tam, po izrecnem posredovanju vplivnih državnih osebnosti, vendarle še pojavile, kar je slovenski prevod iz arabskega izvirnika dodatno obremenjevalo.
Po večkratni preložitvi izdaje Korana iz zgoraj navedenih razlogov je ministrstvo za kulturo dalo založbi ultimat, da delo nepreklicno izda do določenega roka, kajti pogajanjem z Islamsko skupnostjo v Sloveniji in njihovim spreminjajočim se interesom ni bilo videti konca. Prevajalca in založba smo obljubam islamske skupnosti, ki so vodile ta prevodni projekt nikamor drugam kot v pogubo, preprosto predolgo in preveč naivno verjeli. Islamska skupnost v Sloveniji javno razmišlja o svojem prevodu Korana v slovenski jezik, ki bo verjetno v vsem ustrezal bošnjaški turško-osmanski tradiciji ter drugim interesom omenjene skupnosti, ter izjavlja, da sama za zdaj tega ni sposobna narediti, saj se med njimi še ni našel vrhunski islamski teolog s popolnim znanjem slovenskega in arabskega jezika ter s temeljitim poznavanjem bošnjaške islamske tradicije, ki je po njihovi novi presoji edini merodajen, da ustvari zanje ustrezen prevod nekje v bližnji, lahko pa tudi v daljni prihodnosti.
Je slovenščina res eden redkih evropskih jezikov, ki še nima prevoda muslimanske svete knjige?
Navajajo, da je slovenski jezik celo edini evropski jezik, ki še nima lastnega prevoda Korana iz izvirnika, že več kot desetletje pa na Slovenskem obstajata posredna prevoda islamske scripturæ sacræ.
Kakšen je postopek pridobivanja certifikata ustreznih islamskih institucij – ali gre za Generalni rektorat za islamske zadeve v Savdski Arabiji ali kakšno drugo, nam geografsko bližjo ustanovo? Je postopek pridobivanja certifikata za prevod Korana mogoče primerjati s certificiranjem halal hrane ali je takšna primerjava žaljiva?
Seveda Slovenija pri pridobivanju certifikata ustrezne islamske institucije prednostno in načeloma ni zavezana nobeni konkretni instituciji, tako tudi ne Islamski skupnosti v BiH ali v Sloveniji oziroma Fakulteti za islamske študije v Sarajevu. V najinem primeru je šlo zgolj za prevodni projekt, ki je nastal prav na pobudo Islamske skupnosti v Sloveniji, po zamenjavi vodstva pa se je ta ista islamska skupnost od tega projekta (iz nama nikoli pojasnjenih razlogov) oddaljila. Gre za moralno obveznost in odgovornost tovrstne institucije do vsakogar, ki se nanje obrne z verskimi in/ali s prevodnimi vprašanji, etična drža narekuje tovrstni instituciji podpreti ter načeloma pravilno, to je verodostojno in versko neoporečno, usmerjati prevajalca, da ta predstavi arabsko sveto knjigo v svojem jeziku takšno, kakršna je bila razodeta v izvirniku in kakor jo razumejo pravoverni muslimani po vsem svetu.
Več posebnih ustanov v arabskem svetu z veliko pozornostjo in skrbjo ureja in podeljuje omenjeni certifikat, njihova sveta dolžnost je s konzultacijami usmerjati in podpreti prevajalca in mu pri prevajanju nuditi vso oporo, kar se v najinem primeru, po zamenjavi vodstva v Islamski skupnosti v Sloveniji, ni zgodilo. Med najbolj znanimi takimi ustanovami sta na primer Inštitut kralja Fahda v Savdski Arabiji in znana verska ustanova Al-Azhar v Egiptu.
Primerjava s halalom, kakor jo navajate, ni ustrezna, kajti za halal se vedno natanko ve, kaj je in kaj ni, medtem ko je Koran v osnovi multiinterpretabilna ter z vsemi svojimi posebnostmi in značilnostmi (sintaksa, struktura, kompozicija, ritem, rima, pesniške figure) dejansko neprevedljiva sveta knjiga. Kajti pri vsakem prevodu Korana gre mestoma za interpretacijo izvirnika, ki jo narekuje prevajalčev izbor prevodnih možnosti, ki jih dopuščajo razni tafsiriji (razlage, tolmačenja Korana) znotraj ortodoksnih okvirov.
Od predstavnikov islamske skupnosti je bil v delovno skupino, ki je pristojna za spremni aparat ob izidu slovenskega prevoda Korana, od vsega začetka vključen dr. Osman Đogić, ob zagonu projekta njen edini legitimni vodja; po zamenjavi vodstva je sodelovanje zamrlo. Je izid slovenskega prevoda sploh v interesu pripadnikov islamske skupnosti pri nas – kajti Koran v izvirniku po metriki velja za izjemno ritmičnega in neposnemljivega, zatorej niti ni zaželeno, da bi lepoto, izraženo v arabščini, prestavljali v kakšno drugo govorico …?
Kot sva že omenila, gre pri vsakem prevodu Korana predvsem za prevod pomena Korana, ki seveda nikoli ne more zaobjeti vseh posebnosti izvirnika. V prevodu se najprej izgubijo: večpomenskost izvirnika, veličasten koranski slog, specifičen ritem, rima, jezikovne in literarne posebnosti. Najboljši prevod Korana je lahko samo dosleden, natančen in točen prevod pomena Korana, pri čemer vsaka prevajalčeva izbira prevod omejuje na interpretacijo. Besedo Korán lahko po islamskem izročilu uporabljamo samo za izvirnik v arabščini, vsak prevod pa je treba striktno imenovati le prevod Korana – ali še bolje: prevod pomena Korana. Tudi prevajalca sva si z najboljšimi nameni prizadevala po arabskem izvirniku ustvariti v slovenskem jeziku pomensko ustrezen pravoverni prevod, ki bi bralcem v lepi knjižni slovenščini predstavil islamsko scripturam sacram, kakor jo poznajo in razumejo muslimani po vsem svetu. Kot že rečeno, sva si prizadevala za versko, to je pomensko ustrezen prevod, ki jasno in nedvoumno predstavlja ortodoksno islamsko tradicijo in ji v ničemer ne nasprotuje.
Tudi med arabskimi verskimi učenjaki so bila in so verjetno še vedno mnenja glede prevajanja Korana deljena. Toda brez poglobljenega, jezikovno dobrega in pravovernega prevoda veliko ljudi ne bi imelo možnosti seznaniti se s tem izjemnim svetim tekstom, namenjenim v razmislek vsemu človeštvu, onemogočene bi bile tehtne študije z različnih področij, oteženo bi bilo razumno in strpno dojemanje kultur, ki se pri tem besedilu navdihujejo in se po njem ravnajo.
Na zadnje vprašanje pa bi verjetno morala odgovoriti Islamska skupnost v Sloveniji, meniva pa (glede na to, kar vodstvo te skupnosti danes javno izjavlja in glede na najino osebno izkušnjo z njim), da si niso povsem enotni in na jasnem, kaj naj bi ta trenutek počeli s slovenskim prevodom Korana pripadniki njihove skupnosti. Na neki način bi jih, razumljivo, slovenski prevod verjetno lahko še bolj oddaljil od njihove materinščine, to je bosanščine, še posebej mladino tretje generacije, ki menda že zdaj bolje obvlada slovenščino od bosanskega jezika, po drugi strani pa je očitno, da je imelo prejšnje vodstvo glede tega prevoda izdelano drugačno vizijo. Vsekakor je problem obsežnejši in bolj zapleten, kot si nemara predstavljamo.
Prve odlomke iz Korana sta začela prevajati že leta 1993, torej pred malce več kot dvajsetimi leti. Dvajset let je le kaplja v morje v primerjavi z večnostjo oziroma s starostjo Korana, katerega jezik je arhaičen, takšen, kot so ga govorili okrog leta 600 našega štetja. Ga govorec sodobne arabščine sploh lahko razume v celoti? Ali bo slovenski prevod temu primerno arhaiziran?
Tako je, o Koranu in prevajanju Korana sva pisala že v člankih in govorila na prevajalskih simpozijih, že pred leti sva objavila tudi prve prevode sur iz izvirnika. Korán sestavlja 114 sur ali poglavij, po islamskem verovanju božjih razodetij, ki jih je preroku Mohámedu 23 let narekoval nadangel Gabriel, arabsko Džibril. Sure pa so sestavljene iz aj ali znamenj, dokazov, verzov, verznih sklopov. Prerok Mohámed jih je ustno oznanjal v takratnem kurajškem narečju prebivalcev Meke, ki je slovelo kot jasen, čist, slovnično dovršen in literarno izbrušen predislamski arabski knjižni jezik 7. stoletja. Gre za koransko ali klasično knjižno arabščino, ki se je prav zaradi Korana ohranila vse do danes. Arabci jo danes povsem razumejo in uporabljajo, celo otroci, ki se s prvimi surami in ajami seznanijo že v zgodnjem otroštvu in se potem v Koranu izpopolnjujejo ves čas svojega šolanja.
Slovenski prevod Korana iz izvirnika je preveden v lepo knjižno slovenščino, kar povsem ustreza klasični arabščini. Arhaiziranje nikakor ne bi bilo umestno, saj je Koran še danes živa, govorjena in péta knjiga, arhaizmi pa sodijo v neki drugi prostor in čas, sodobnosti oddaljen, odtujen.
Od kod predstava, da Korana ne more prevajati nihče, ki ni hkrati vernik?
Vernik (musliman) si – v nasprotju z nemuslimani, bodisi jezikoslovci, orientalisti, literati, teologi, družboslovci … – verjetno bolj prizadeva za pomensko, ortodoksno ustrezen prevod, ki z islamskega vidika in stališča jasno in neoporečno predstavlja islamsko sveto besedilo takšno, kakršno je bilo razodeto vsemu človeštvu z namenom, da o njem razmišlja in se po njem ravna. Vernik k svetemu tekstu in k prevodu svetega teksta verjetno pristopa tudi bolj iskreno, z globljo zavzetostjo in osebno odgovornostjo.
Zakaj je tako redko omenjan vidik Korana povezava z naravoslovjem?
Ja, dobro vprašanje, kajti Koran je dejansko izjemno globoko, daljnovidno in daljnosežno povezan z naravoslovjem, z danes razvitimi in razvijajočimi se znanostmi, znotraj katerih odkrivamo sebe, svet in vesolje v vsej njihovi zapletenosti, prostranosti in neizčrpnosti. O povezavi Korana z naravoslovjem, celo z najsodobnejšimi izsledki in dosežki znanosti, so dejansko že izdelane in objavljene tehtne znanstvene študije, izdane pa so tudi že knjige, ki na te povezave opozarjajo, primere opisujejo, dokazujejo in razlagajo. Misliva, da nepoznavanje tega vidika Korana korenini v splošnem nepoznavanju islamskega svetega teksta, verjetno pa k temu pripomorejo tudi razni družbeno in osebnostno pogojeni zadržki, predsodki, pomisleki.
Ali postopek, po katerem mora celotna izdaja Korana v sežig, če v knjigi najdejo eno samo tiskarsko napako, drži samo za izvirnik ali tudi za prevode?
To drži samo za izvirnik.
Se že ve, kakšen bo predviden obseg knjige in koliko od tega bodo zavzele opombe, koliko prevod?
Prevod bo obsegal okoli 600 strani brez izvirnika, predgovor, spremna beseda in opombe pa skupaj predvidoma še okoli pet avtorskih pol (približno 80 strani, op. A. T.).
Pogledi, let. 5, št. 13-14, 9. julij 2014