Od abugide do zvitka
Sara Ayad, Roderick Cave: Zgodovina knjige skozi knjige: Od prvih zapisov do e-knjige.
Prevedla Katarina Jerin. Založba UMco, Ljubljana 2015, 288 str., 28,90 €
28. 05. 2015
Slovenski prevod Zgodovine knjige skozi knjige je rezultat mednarodnega projekta, namenjenega promociji angleškega izvirnika tržno privlačnega naslova The history of the book in 100 books, izdanega pri založniškem mastodontu Quarto Publishing. Sestavljanje raznoraznih seznamov je trenutno morda res v modi, toda tukaj predstavljene knjige so daleč od tistih, ki bi krasile domače knjižne police. Pa ne gre le za običajne, papirnate »knjige«, kot jih poznamo danes – tu so še jamske stene, pavijanove kosti, leskove palice, vrvice, želvji oklepi, bambusovi trakovi ... skratka za vse, kar po mnenju avtorjev predstavlja mejnik v pojmovanju in oblikovanju knjige kot predmeta, pri čemer je konkretno delo izpostavljeno predvsem kot ilustrativen primer za ponazoritev preobrata v razvoju knjižne industrije.
Zdi se namreč, da Roderick Cave in Sara Ayad »knjigo« razumeta izrazito materialno, kot sredstvo ohranjanja in prenašanja podatkov, ki ima poleg utilitarne še estetsko vrednost. Njun seznam je temu primerno bolj intuitiven kot konceptualen. Zgodovina knjige skozi knjige je tako predvsem strnjena (in strnjeno arbitrarna) »zgodovina platform«. In ker sta avtorja svoj izbor zasnovala po »čustveni navezanosti«, je razumljivo, da se med »knjigami« znajdejo tudi nosilci, ki – vsaj na prvi pogled – s knjigo nimajo nič skupnega. Uvodna opredelitev avtorjev je precej ohlapna, sestavljena predvsem iz naštevanja, česa v knjigo nista vključila, in skopega pojasnila glede selekcije: »Najino načelo pri izbiranju je bilo, da zastaviva na široko, predstaviva knjige z vseh celin razen Antarktike. Knjige, ki ponazarjajo velikansko paleto formatov in slogov /.../. Poskušala sva izbrati knjige, ki so značilne za določene žanre, ne pa tudi nujno najbolj izstopajoče,« pri čemer ni čisto jasno, kaj imata avtorja v mislih, ko govorita o značilnostih »določenih žanrov«. Nasploh je mogoče nekoliko problematično, da se avtorja v knjigi, ki govori o knjigah, nikoli ne vprašata, kaj knjiga pravzaprav je, čeprav se subjektivnost izbora tu zdi bolj posledica izmuzljivosti opredelitve obravnavanega predmeta kot avtorske samovolje. Vsekakor zamujena priložnost za debato, posebno zdaj, ko vse kaže, da bo e-knjiga premaknila še eno mejo v razumevanju tega, kaj naj bi knjiga sploh bila.
»Zgodovina knjige skozi knjige ni in ne želi biti teoretsko delo, temveč praktičen, pregleden in lepo oblikovan priročnik, namenjen kar najširšemu krogu bralcev.«
Po drugi strani pa je zadržanost avtorjev do takšnih in drugačnih »premikov« v knjižni industriji razumljiva. Kot predmet je knjiga podvržena permanentni revoluciji in nenehni reinvenciji – v tem smislu je e-knjiga le še ena od stopenj v razvoju. Zgodovina knjige skozi knjige ne skriva skepse do svoje digitalne reprezentacije. Čeprav se nanjo pogosto sklicuje, vidi v njej predvsem sredstvo za ohranjanje že ustvarjenega (s postopkom digitalizacije), ne pa toliko možnost novega, drugačnega načina podajanja teksta. A prihodnost je težko napovedovati, posebno pri tako pestri in nepredvidljivi zgodovini. Spreminjal se je material zapisa in sredstva zapisovanja, spreminjali so se znakovni kodi, predvsem pa raba, skupaj s tem pa se je, sprva v ozadju, razvijala industrija, povezana z naročanjem, izdelavo in trženjem knjige, posledično pa še shranjevanjem in ohranjanjem, a tudi odtegovanjem – če je cenzura vse do pojava tiska obstajala bolj v izbiranju, kaj sodi v knjige (ter s tem v večnost) in kaj ne, se je s popularizacijo Gutenbergove iznajdbe povsem razmahnila. A v Zgodovini knjige skozi knjige so najzanimivejši podatki posredovani med vrsticami. Zaradi svoje protejske narave se je oblika knjige vedno dobro prilagajala njeni uporab(nost)i, razvoj založništva pa je spretno prevezal ponudbo in povpraševanje ter vplival na slogovne in vsebinske spremembe avtorskih besedil. Prav tako ni nezanemarljiva simbolna in dejanska vloga knjižnic, predvsem v času, ko je posedovanje knjig pomenilo nadzor nad vednostjo in s tem – oblast.
Kot knjiga je Zgodovina knjige skozi knjige predvsem estetski objekt. S tem na neki način korespondira s predmetom, ki ga proučuje – glede na podobo knjig skozi zgodovino je očitno, da so v preteklosti materialni plati besedila namenjali mnogo več skrbi in pozornosti kot danes. Formalno je »knjiga o knjigah« urejena kot leksikon, razdeljena na enajst razdelkov, ustrezno opremljena z napotitvenimi gesli ob glavnem članku in slovarčkom manj znanih pojmov na koncu, a bolj kot s tekstom nagovarja s pestrim slikovnim gradivom. Prevratnost izbranih del je sicer včasih vprašljiva (izbor je evrocentričen, če ne že kar anglocentričen), vendar le v primeru, da od samega dela pričakujemo preveč. Zgodovina knjige skozi knjige pač ni in ne želi biti teoretsko delo, temveč praktičen, pregleden in lepo oblikovan priročnik, namenjen kar najširšemu krogu bralcev – vsaj takšnim, ki se v zgodovino knjige ne želijo spustiti pregloboko.
Pogledi, let. 6, št. 10, 27. maj 2015
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Kos povsem eksplicitno in nekritično zavzema protikomunistično pozicijo ter enako pavšalno povzdiguje meščanstvo, hkrati pa kritiki ne pridruži nikakršnih predlogov oziroma alternativnih pristopov ali celo konkretnih političnih rešitev.«
