Mož, ki je utemeljil svobodno ljubezen
11. 07. 2011
Albert Einstein ni mogel potrditi konstruktorjevih navedb. Po dveh tednih preizkusov je znameniti fizik ugotovil, da orgonski energetski akumulator ne deluje. Vsaj ne tako, kot je bil mislil njegov izumitelj Wilhelm Reich. Če bi, bi bilo to v nasprotju z vsemi znanimi zakoni fizike. Kultnosti domnevnega polnilnika ljudi z orgonsko energijo pa med ameriško kontra- in subkulturno elito to ni škodovalo.
Omislili so si ga, med drugimi, Norman Mailer, JD Salinger, Saul Bellow, Jack Kerouac in William S. Borroughs. Slednji je v reviji Oui v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zapisal: »Vaš neustrašni reporter je pri 37 letih dosegel spontani orgazem, brez rok, v orgonskem akumulatorju, narejenem v nasadu oranževcev v Teksasu.« Nekako takrat je Reichov akumulator življenjske energije dobil tudi svoje bolj znano in neuradno ime – orgazmotron. V futuristični komediji Woodyja Allena Sleeper (Povampirjeni Miles) ta reč skrbi za seksualno srečo Zemljanov. Brez rok in drugih udov, lastnih ali partnerjevih.
Orgazmotron je Reicha nazadnje spravil za dve leti v zapor: ameriški urad za zdravila (FDA) je menda za to, kot piše v njegovi najnovejši biografiji z naslovom Adventures in the Orgasmatron: Wilhelm Reich and the Invention of Sex Christopher Turner, porabil cela dva milijona dolarjev. Vlada oziroma FBI pa tudi sicer nista varčevala; navsezadnje je Reich, eden najboljših Freudovih učencev in komunist, seksualnost nezgrešljivo povezal z revolucijo. S tem se je, potem, ko sta se mu že davno odrekli tako uradna psihoanaliza kot komunistična partija in je moral pred nacisti pobegniti v ZDA, zameril še puritanski demokraciji. Z diagnozo paranoidni shizofrenik je Reich v zaporu leta 1957 tudi umrl.
Guardian ob Turnerjevi biografiji piše, da se zdi, kot da je Reich dal filozofski smisel statistiki Kinseyjevega poročila, revija Time pa je že sedem let po njegovi smrti zapisala: »Dr. Wilhelm Reich je bil morda prerok. Zdaj je včasih videti, kot da je vsa America ena sama velika orgonska škatla.« Ni dvoma, da je imela Reichova teorija o povezanosti seksualnega in političnega/družbenega v zgodnji drugi polovici 20. stoletja velik vpliv na široke (sub)kulturne in politične kroge, tudi na uporniško generacijo '68, prav tako pa je njen vpliv čutiti v oglaševalski industriji in celo, kot piše spletna revija Slate, v »kulturi samorazkrivanja«, recimo v televizijskih šovih tipa Oprah.
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
