Elektronska knjiga in slovenski založniki
Čaka te e-knjig@
Foto: Voranc Vogel
26. 03. 2012
V ZDA se je v božičnem času podvojilo število e-bralnikov, v letu 2011 pa je spletna knjigarna Amazon prvič prodala več elektronskih kot tiskanih knjig. Tudi v Sloveniji so se stvari na področju e-založništva zadnje mesece začele premikati, a odprto ostaja še marsikatero vprašanje, nenazadnje tudi to, ali bomo e-knjige brali na specializiranih bralnikih ali na tabličnih računalnikih.
V filmu Čaka te pošta (You've Got Mail, 1998) orjaška veriga knjigarn Fox uniči ljubko knjigarno z otroškimi knjigami. Ker gre za hollywoodski film, je duša (in lastnica) knjigarnice Meg Ryan, simpatični dedič verige pa Tom Hanks (tokrat, če smo zelo hudobni, s psom namesto s sinom kot v Romanci v Seattlu nekaj let prej), in na koncu se vse dobro konča ne le za njiju, temveč tudi za mlade bralce, saj bo Meg Ryan odslej svoj izjemni talent za navduševanje otrok nad branjem lahko koristno uporabila v družinskem podjetju.
Dobro desetletje pozneje tudi kolegom Foxovih iz realnega sveta ni lahko. Amazon jih je že pred tem ogrožal s svojo spletno knjigarno, a vseeno ni mogel ponuditi dobre kave in uživaškega potikanja med knjižnimi policami, brez katerega si težko predstavljamo intelektualno potrošništvo v velikih mestih. Ampak tega Amazon in drugi specializirani spletni trgovci nikoli niti ponujali niso, njihov adut je bila nižja cena in na enem, prodajnem, mestu zbrane izkušnje drugih kupcev, poleg tega pa za tiste, ki niso vsak dan v bližini knjigarn, še praktičnost dostave na dom.
Elektronski bralnik (in nakupovalnik) je to praktičnost iz prostora – ni treba v knjigarno – prenesel še v čas: kupljeno knjigo lahko začneš brati dobesedno takoj, v manj kot eni minuti pa zagotovo. Amazon je bil tisti, ki je s svojim bralnikom Kindle najbolj agresivno vstopil v to areno, zadnje leto pa mu ambiciozno sledi tudi Apple s svojim iBookstore, v katerem se od septembra da kupiti tudi kar nekaj knjig v slovenščini. Za Kindle so naslove v slovenščini sprva obljubljali za januar, trenutno kaže, da jih pred aprilom ali majem ne bo. Ampak pojdimo po vrsti!
Večer pred jutrom
E-knjige lahko gledamo iz več zornih kotov: z vidika bralca oziroma uporabnika je vrsta prednosti, z vidika knjigarn serija nevarnosti, z vidika založnika pa tako priložnosti kot stroški. Verjetno se razmere realno še najmanj spreminjajo za pisce knjig, razen za tiste, ki prisegajo na samozaložbe; ti bodo do e-izdaje svojega dela prišli ceneje kot do tiskane knjige in še več nadzora nad distribucijo bodo imeli.
V Sloveniji je ledino orala časopisna hiša Večer, ki je v okviru svoje založbe elektronskih knjig Ruslica že pred leti ponudila tudi prve bralnike s tehnologijo tako imenovanega e-črnila, ki jo uporablja tudi Amazonov Kindle (razen v najnovejši različici Kindle Fire, ki pa je v Evropi še ni in ki je bolj konkurenca tabličnim računalnikom kot bralnikom). E-črnilo ima eno simpatično skupno lastnost s knjigami: ne gre za osvetljen ekran, temveč za nekakšen odtis »črnila« na ekranu, ki je zato berljiv le na svetlobi. Amazon je seveda takoj ponudil ovitek za Kindle z vgrajeno bralno lučko. Apple tudi ni stal križem rok in njegov iPad omogoča prilagajanje osvetlitve ekrana (za branje je potrebna mnogo manj agresivna svetilnost kot za druga tablična opravila) in celo »negativ« (svetle črke na temni podlagi) za branje v temi.
Ruslica ima lepo število zanimivih naslovov, ki bi si zaslužili večji uspeh, a pri svojem dosedanjem delovanju je imela dve težavi, za kateri ni bila nič kriva in na kateri ni mogla kaj dosti vplivati. Prva je bila ta, da so bili kratko mali prezgodnji: ponudili so storitev, ki je bralci še niso potrebovali, saj ni bilo ustrezne strojne opreme. Ruslica je poskusila z nizozemskimi bralniki BeBook, ki danes veljajo za sila okorne. Pa to verjetno pred dvema ali tremi leti niti ne bi bila takšna pomanjkljivost, če bi Ruslica imela celostno tržno podporo Večera. Danes je seveda lahko modrovati o nekdanjih priložnostih, je pa nesporno, da Večer, ki je že leta v razmerah negotovega lastništva, ni mogel intenzivno podpreti tako drznega razvojnega projekta. Vseeno pa je Ruslica še vedno slovenska založba z največjo ponudbo naslovov e-knjig, ki so zanimive za širši krog bralcev in dostopne v formatu e-pub, ki je trenutno v Sloveniji najbolj uporaben. Med knjigami je tudi lep spisek slovenske in svetovne klasike.
Prodorni akademiki z odprtim dostopom
Več let se z elektronskim založništvom ukvarja tudi založba ljubljanske Fakultete za družbene vede. Pri akademskih knjigah v slovenščini je prodajni vidik seveda manj pomemben, a vseeno pridobivanje avtorskih pravic za e-izdaje ni mačji kašelj. Med avtorji Založbe FDV se jih je vseeno več kot 90 odstotkov strinjalo, da po treh letih od knjižne izdaje omogočijo prost digitalni dostop do svojih del. Ta založba je tudi zaradi številnih brezplačnih naslovov druga zelo prodorna slovenska ponudnica e-knjig, zaenkrat predvsem v iBookstoru, ko pa bo v naslednjih mesecih podporo za slovenski jezik omogočil še Amazon, bodo prisotni tudi na Kindlu. Cene v iBookstoru so praviloma več kot dvakrat nižje kot za tiskane knjige, zanimivo pa je, da je izdaja Založbe FDV Surovi čas medijev Mance Košir skupaj z biografijo Steva Jobsa najbolje prodajana slovenska e-knjiga.
Vodja Založbe FDV Hermina Kranjc je z zagnanostjo in pionirskim entuziazmom, ki si ga je lahko privoščila pri profitno neobremenjenih akademskih knjigah, ovrgla marsikateri predsodek o univerzitetnem založništvu. Skoraj kot kakšna epizoda iz Alana Forda se sliši pripoved o tem, kako je orjaški Apple naklonjeno sprejel v glavnem brezplačne knjige v svoji spletni knjigarni, potem pa se je izkazalo, da se zadeva ne da izpeljati, če Založba FDV nima ameriške davčne številke. In čeprav so že daleč časi, ko je bila predhodnica FDV ustanovljena kot steber socialističnega družboslovja, je bil ta korak za fakulteto neizvedljiv. Zadeva je bila rešljiva s posrednikom, mariborskim zastopstvom nekdanjega fotokataloga Foto Spring, ki je poskrbel tako za posredovanje kot za del tehnične podpore.
JAK in mednarodni preboj slovenskih znanstvenih revij
Na področju znanstvenega založništva ima prodoren projekt tudi Javna agencija za knjigo (JAK), ki pripravlja portal znanstvenih in literarnih revij. Gre za obsežen projekt, v katerega bo sprva vključenih 116 znanstvenih revij, ki jih sofinancira JAK, pozneje pa tudi dobršen del izmed skoraj petdesetih literarnih in humanističnih. Pri znanstvenih revijah je JAK doslej pokrival stroške tiska in priprave nanj, s prehodom na (poenotene in zato bistveno cenejše) digitalne izdaje pa bo več sredstev lahko namenjenih vsebini. Predvidevajo, da bo s tem narasla dostopnost v mednarodni strokovni javnosti, kar je zelo pomembno za citiranost člankov in s tem povezanim faktorjem vpliva revij.
Seveda je to v precejšnji meri povezano s tem, da večji del teh revij že sedaj izhaja v angleščini in jih jezik ne omejuje. Jim bo pa enoten portal (skupna domena za vse revije, ki bodo imele vsaka svojo pod-domeno) omogočil višjo uvrstitev na spletnih iskalnikih in v podatkovnih bazah, kar naj bi prav tako povečalo njihovo navzočnost v mednarodnem prostoru – s tem bodo postale bolj zanimive tudi za znanstvenike iz drugih držav, kar bo ponovno pozitivno vplivalo na citiranost itd. Zveni zvito, poleg tega pa je tudi stroškovno naravnost ugodno. Po načrtih naj bi portal zaživel ob koncu tega koledarskega leta, dosedanji odzivi iz znanstvenih krogov so bili zelo pozitivni.
Mladinska in Študentska pot
Bolj zapleteno je stanje na množičnem trgu, kjer sta glavna igralca največja slovenska založniško-knjigarniška hiša Mladinska knjiga (MK) in založniška operacija z največjim številom sofinanciranih naslovov (in dejavnosti) pri nas, Študentska založba. Ti dve sta doslej e-področje predvsem opazovali in raziskovali, dolgo časa pa nista naredili nobene večje poteze: MK je razmišljala, če bi podobno kot največja ameriška mreža knjigarn Barnes & Noble nastopila z lastnim bralnikom, a je nazadnje prišla do sklepa, da je za slovenski trg to prevelik zalogaj. Trenutno kaže, da bodo sklenili partnerstvo s kanadskim knjigarnarjem Kobo, ki ima tudi svoj istoimenski bralnik. A ker je Kobo pred nedavnim dobil japonskega lastnika, se fokus njegovega poslovanja seli v Azijo. Pri Mladinski knjigi v tem trenutku upajo, da bodo prve e-knjige in lasten bralnik ponudili še letos. Za osnovno predstavo o cenah lahko omenimo Kobovo novo partnerstvo z nizozemsko verigo knjigarn Libris Blz., ki je bralnike in storitve začela ponujati konec januarja: cena bralnika z ekranom na dotik je 129 evrov.
MK je v tem primeru v nehvaležni dvojni vlogi založnika in knjigarnarja: kot založniška hiša si seveda želi ujeti nov kanal, kot upravljalka največje mreže knjigarn v državi pa z drugimi kanali seveda izgublja del posla. A dejstvo je, da je selitev na elektronske bralnike v teku in tudi MK jo občuti s padanjem prodaje angleških knjig v svojih knjigarnah. V Sloveniji je predvidoma že okrog 60 tisoč Applovih »bralnikov« – knjige iz iBookstora se da brati tako na iPadu kot na iPodu in iPhonu –, pa tudi več tisoč Kindlov in drugih bralnikov, na katerih so zlasti knjige v angleščini zlahka in večinoma tudi ceneje dostopne. Ta trg je za MK verjetno izgubljen, kako se bo odvil spopad za bralce knjig v slovenščini, pa je zaenkrat še povsem odprto. Pri tem nezanemarljivo vlogo igra tudi dejstvo, da Apple uporablja t. i. zaprt sistem: knjige (in druge vsebine) iz njegovega iStora delujejo le na istoimenskih prenosnih napravah (niti na Applovih računalnikih ne).
Dejstvo pa je, da so trenutno vseeno v veliki prednosti uporabniki Applovih naprav.
Decembra je tudi Študentska založba začela prodajati nekatere svoje starejše izdaje v iBookstoru: še pred poletjem pa naj bi bile tudi na Kindlu. Najnovejše izdaje (denimo vroči Jugoslavija, moja dežela Gorana Vojnovića in biografijo Borisa Cavazze) nameravajo zaenkrat ponujati postopoma, z nekajmesečnim zamikom, podobno kot žepnice. Vsekakor pa je e-knjiga dejstvo: v Študentski založbi že zdaj za vsako novo knjigo ob izidu pripravijo tudi e-format, o tem, kdaj bo posamezen naslov izšel tudi digitalno, pa se bodo zaenkrat odločali sproti. Pri prevodnih knjigah je pa tako, da so zahteve tujih založb glede e-pravic višje in zato zaenkrat večinoma previsoke.
Študentska založba glede stroškov in donosnosti e-knjig zaenkrat še bolj stoka. Dejstvo je, da se dosedanje izdaje prodajajo med 4,99 in 9,99 evrov, dolgoročno pa pričakujejo 30–50 odstotkov nižje cene od tiskane izdaje – kar naj bi sledilo vzorcu, ki ga poznamo iz začetne izdaje v trdi vezavi in poznejšimi broširanimi ponatisi, po nekaterih predvidevanjih pa naj bi bil »e-ponatis« še kakšnih 10 odstotkov cenejši.
Prednovoletni čas je seveda odličen za prodajo knjig: tudi Študentska založba je zadovoljna z dosedanjimi rezultati, ki presegajo tiste iz prvih mesecev spletne prodaje knjig. Spletna prodaja knjig je rasla 10 odstotkov na leto, pri e-knjigah pa se z vedno večjo razširjenostjo bralnikov in z njimi povezanimi prodajnimi potmi zdi, da bo ta rast bistveno hitrejša. Tudi iz ZDA poročajo, da so v prazničnem času prodali izjemno veliko bralnikov, prav v zvezi s to uspešnostjo pa se odpira vrsta vprašanj, ki se ne tičejo samo založništva.
Miha Kovač
Digitalne sledi in novo ameriško stoletje
Veliko vprašanje je vsekakor varovanje zasebnosti: na to opozarjata tako dr. Miha Kovač, direktor razvoja pri Mladinski knjigi in profesor na oddelku za bibliotekarstvo ljubljanske Filozofske fakultete, kot Marko Hercog, tehnični direktor Študentske založbe. S svojo uporabo in nakupi na elektronskih napravah seveda puščamo vedno daljšo in globljo digitalno sled, ki jo tržniki znajo iz leta v leto bolj spretno obrniti v svoj prid. To seveda velja za nakupe česarkoli in tudi za vse mogoče kartice zvestobe, nagradne igre ali družabna omrežja, pa vendar je v zvezi s tako tradicionalnim in hkrati čaščenim izdelkom, kot je knjiga, to nekoliko nenavadno. Vsaj za slovenske oči – na večjih trgih je tudi založništvo predvsem posel, beleženje in celo utelešenje nacionalne substance upoštevajo bolj v drugih kontekstih.
Z digitalnim kanalom je povezana tudi zaskrbljenost nad obstojnostjo in zaščitenostjo določenih datotek. Gre za dve zgodbi: prva je zaščita avtorskih pravic, druga pa dejanska varnost strežnikov in vsebin na njih. Kovač omenja, da bi bil teroristični napad na Applove in Googlove strežnike mnogo bolj uničujoč za naše vsakdanje življenje, kot je bilo porušenje newyorških dvojčkov. Ob tej primerjavi bi se lahko vprašali še, kaj bi takšen napad pomenil na simbolni ravni: Svetovni trgovinski center in Pentagon sta (bila) fizična ekshibicija »ameriškega stoletja«, kaj pa pomenijo fragmentirani virtualni elementi digitalne prevlade, ki je z Applom, Microsoftom, Googlom in vedno bolj tudi Facebookom še vedno čvrsto v ameriških rokah?
Avtorske pravice in e-supermarket
Evropa in z njo Slovenija ostaja v glavnem omejena na posamezna jezikovna okolja. Seveda pa tudi v sorazmerno majhnih skupnostih zaščita avtorskih pravic ni nepomembna: pri knjigah je zaradi jezikovnih meja povpraševanje po piratskih verzijah manjše kot pri filmskih ali glasbenih hitih, vseeno pa je tudi na tem področju vedno bolj aktualno vprašanje plačljivosti vsebin. Tiskane knjige se več kot toliko ljudem ni dalo posoditi in tudi fotokopirati jih ni bilo ravno enostavno, prenašanje avtorsko nezaščitenih e-knjig pa bo v kratkem tehnično čisto enostavno. Pri Študentski založbi se v želji po zaščiti svojih izdelkov ogrevajo za rešitev, ki je trenutno vedno bolj pogosta v Nemčiji: v kupljeni e-knjigi so na več mestih jasno razvidni osebni podatki in številka plačilne kartice prvega kupca. Kupec svobodno razpolaga z dokumentom, a s tem, ko ga da še komu, hkrati posreduje tudi svoje podatke. Koliko prijateljem bi zaupali številko svoje kreditne kartice? Na ta način tudi beseda »prijatelj«, tako široko razširjena zlasti na Facebooku, dobiva nov pomen – podobno kot ga je spletni »veliki brat«, ki v 21. stoletju ni več totalitaren represivec, ampak prisrčen ponudnik individualiziranih posebnih ponudb.
Uporabniki seveda do neke mere sami odločamo, koliko podatkov bomo prepustili bolj ali manj razkritim trgovcem. Navsezadnje lahko tudi izstopimo iz sistema. Del izziva za založnike je najti poti do bralcev, ki ne bodo preveč nasmetene z drugimi ponudbami: Amazon je zadnje čase izjemno agresiven in tudi kupcem knjig pošilja ponudbe za nadvse ugodne nakupe oblačil, modnih dodatkov, daril za Valentinovo in podobnega nebralnega blaga. Tako Kovač kot Hercog sta precej cinična do množičnega spletnega nakupovanja: Kovač govori o tem, da so bile knjige za Amazon le vstopna točka in da se iz spletne knjigarne spreminja v spletni supermarket, Hercog pa gre še korak naprej in navaja nekatere napovedi, da bodo tudi bralniki za množične uporabnike le še en oglasni kanal – kajpak z zelo individualiziranimi ponudbami.
Bralniki in nacionalni interes
Vseeno smo v Sloveniji trenutno še precej daleč od tega. A v letu ali dveh bomo bistveno lažje prišli do e-knjig, poleg tabličnih računalnikov, ki bodo vedno bolj razširjeni, bodo najpozneje prihodnje leto tudi v Sloveniji specializirani bralniki – morda pa tudi ne, saj ni izključeno, da se ne bo izkazalo, da bo tablični računalnik (vedno bolj tudi) bralnik in da za branje ne bomo potrebovali dodatne naprave. Ali pa bo bralnik podobno kot tiskan časopis statusni simbol? Vsekakor je v e-založništvu še veliko neznank, od prevladujočega računalniškega formata do morebitnih sprememb v bralnem-vizualnem-avdio materialu, ki bo v bližnji prihodnosti tisto, čemur smo doslej rekli knjiga (ali dokumentarec ali monografija itn.).
Renata Zamida
Čisto mogoče je tudi, da bo v Sloveniji drugače kot v večjih jezikovnih območjih: pravzaprav največja zanimivost uvajanja e-knjig pri nas je to, da zaenkrat vsi precej predvidljivo nastopajo v ustaljenih vlogah. V svetovnem merilu sta trg knjig in glasbe Amazon in Apple temeljito predrugačila, pri nas pa je doslej Ruslica pomenila komaj kaj, manjša motnja je bil le upad prodaje knjig v angleščini. Zaenkrat vsi dosledno igrajo svoje vloge: JAK se predvsem ukvarja z interesi avtorjev, največji upravljalec knjigarn s ščitenjem tega zavidljivega položaja, založbe pa lovijo ravnotežje med vedno bolj pomembnim novim distribucijskim kanalom in ugodnejšimi maržami. Renata Zamida, vodja marketinga Študentske založbe, denimo pravi, da je založnikom vseeno, ali 30-odstotni rabat prepuščajo Amazonu, Applu ali Mladinski knjigi. Kovač se s tem ne strinja in meni, da je razlika, ali gre ta denar in ti podatki v Slovenijo ali v kalifornijski Cupertino, kjer je sedež Appla, in poudarja, da je tujcem pomemben le hiter zaslužek, domači ponudniki pa imajo dolgoročen interes za obstoj in poslovanje v svoji državi. Seveda ta argument ni čisto brez zveze s precej zlorabljenim pojmom nacionalnega interesa.
Javni interes in srečen konec
A pustimo nacionalni interes in posle, v kulturi je pomembnejši koncept javni interes. Verjetno bi se dalo reči, da je v javnem interesu omogočiti sodoben in enostavnejši dostop avtorjev do bralcev in obratno. Trenutno so knjige v slovenščini mnogo težje dostopne kot tiste v (zlasti) angleščini. Stvari se spreminjajo, a težko se je otresti vtisa, da bi moralo prav v imenu javnega interesa ministrstvo za kulturo storiti več in hitreje. Morda bi se s tem izpostavilo očitkom, da poskuša tako ali drugače vplivati na trg ali se celo preveč zbliževati z določenimi ponudniki, ampak gotovo bi se podobno kot v primeru portala znanstvenih revij dalo najti skupni imenovalec številnih različnih interesov – bralci pa bi prej lahko izkoriščali prednosti e-knjig in se tudi odločali za slovenske namesto angleških.
Vse skupaj gotovo ne bo enostavno, lahko pa bi trajalo precej manj časa kot v primeru elektronske distribucije glasbe, ki se je v svetu spremenila prej in bolj temeljito kot založništvo, slovenski glasbeniki in njihovi poslušalci pa precej dolgo nismo mogli izkoriščati njenih prednosti – kar gotovo ni bilo v javnem interesu. Pri knjigah, kjer gre razvoj v koraku z bliskovitim širjenjem tabličnih računalnikov, pri katerih je branje le eno od številnih opravil, bo šlo očitno hitreje. Bralci bomo veseli, avtorji tudi, drugi pa so predvsem bolj ali manj spretni posredniki – pa četudi jih igrata Tom Hanks in Meg Ryan.
Pogledi, št. 5, 14. marec 2012
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Kos povsem eksplicitno in nekritično zavzema protikomunistično pozicijo ter enako pavšalno povzdiguje meščanstvo, hkrati pa kritiki ne pridruži nikakršnih predlogov oziroma alternativnih pristopov ali celo konkretnih političnih rešitev.«
