Ljubljana dobiva nov umetniški prostor
Kako do občinstva, ki še ne obstaja?
19. 04. 2016
V Sloveniji na področju sodobne umetnosti nastaja impresivno število pomembnih razstav, ki navadno nimajo širšega odmeva v javnosti. Nova GalerijaGallery (GG) v Šiški, ki so jo ustanovili umetniki Viktor Bernik, Žiga Kariž in Jara Vogrič, je poskus, kako za kakovosten program sodobnoumetniških del pridobiti občinstvo pa tudi kupce.
V Ljubljani poleg javnih ustanov, ki skrbijo za predstavitev sodobne umetnosti (predvsem Muzej sodobne umetnosti Metelkova), obstaja še vrsta manjših, neinstitucionalnih galerij, ki se financirajo predvsem iz mestnega ali državnega proračuna. Med vidnejšimi so Škuc, Alkatraz, P74 in v okviru te tudi Kapsula ter Projektni prostor Aksioma. GalerijoGallery (GG) lahko po programski usmeritvi vidimo v kontekstu omenjenih, le da je eden njenih ciljev preveriti oziroma se usmeriti tudi v prodajo razstavljenih del.
Eden glavnih pobudnikov GG Viktor Bernik pravi: »Načrtovano in spontano nameravamo producirati kvalitetne razstave trenutno delujočih slovenskih in tujih umetnikov. Veliko bomo delali na vzbujanju interesa za sodobno likovno umetnost in promovirali umetnost kot pomembno družbeno prakso. Želimo si, da bi galerija postala prostor druženja in dialoga ob umetnosti in z njo ...«
Razvita in omejena
Glavne akterje GG zanima, kako bi lahko prispevali k razvoju trga umetniških del pri nas, ki bi zagotovo v več pogledih pozitivno učinkoval tako na umetnost kot na družbo, dodaja Bernik. GG namerava z razstavami, sodelovanji delovati tudi v širšem mednarodnem prostoru. »Tisti del GG, ki je v praksi zelo lokalno usmerjen, se s svojim delovanjem širše umešča v tokove, ki raziskujejo razmerje umetnosti do družbe, njen prostor, pomen, moč in potencial v aktualni družbenopolitični situaciji,« pojasnjuje.
»Glavne akterje GG zanima, kako bi lahko prispevali k razvoju trga umetniških del pri nas, ki bi zagotovo v več pogledih pozitivno učinkoval tako na umetnost kot na družbo.«
Ustanovitelji se zavedajo, da je v Sloveniji umetniški trg tako rekoč neobstoječ. Po Bernikovem prepričanju je razlog vsaj delno v tem, da sodobna umetnost pri nas ostaja omejena in vpliva na ozek krog navdušencev in poznavalcev. Ostaja zunaj učnih načrtov, predvsem pa tudi zunaj medijev, in zato ne more računati na široko občinstvo.
Žiga Kariž poudarja, da ima model, po katerem je kakovosten razstavni programi javnih in neodvisnih ustanov podprt z javnimi sredstvi, prav gotovo pozitivno plat: »Za strokovno oblikovanimi programi, ki so pri nas v primerjavi s tujimi primerljivimi institucijami še vedno precej drzni in niso pod pritiskom komercialnih interesov, stojijo kustosi pa tudi zelo razvit teoretski diskurz. Negativna plat tega modela je, da se celotna scena akademizira in ostaja ločena od širše javnosti ter umetniškega trga.«
Diktat trga
Danes je mednarodna sodobnoumetniška scena v veliki meri pod vplivom umetniškega trga, pravi Kariž. Po njegovem je od začetka osemdesetih let umetniški trg postal zares ekscesen ter se začel ravnati skladno s potrošniško logiko poznega kapitalizma. To je med drugim vidno tudi v politiki muzejskih ustanov, ki se vse bolj prilagajajo zahtevam trga. Galerije, sejmi, bienali, umetniške strokovne revije so tako na zahodu, tudi v primeru zelo velikih ustanov, kot sta MoMA in Tate Modern, odvisne od trga, od zahtev velikih sponzorjev in močnih mecenov. Ti namreč sedijo v svetih teh ustanov in sooblikujejo program, navadno usmerjen v preverjene zvezdniške razstave ter hkrati nenaklonjen eksperimentalnim in komercialno neperspektivnim umetniškim projektom.
Kako torej v specifičnem slovenskem modelu ustvariti prostor in novo občinstvo za sodobno umetnost? Ustanovitelji GG pravijo, da je cilj njihove ustanove preveriti, kaj se da storiti in kako. Na odprtju galerije v začetku aprila so preizkusili drugačen pristop k obveščanju o svojem dogodku in ustanovitvi. Na otvoritveno razstavo nemškega umetnika Benedikta Terwiela so namreč opozarjali z dogodkom v MGLC, na lokaciji v Rakovi Jelši, od koder je Terwiel prenesel del zelenice, razstavljene v galeriji, pa tudi z oglaševanjem na različnih lokacijah (po fakultetah in ulicah) in direktnim novačenjem ljudi iz okolice Kina Šiška. Žiga Kariž je obiskovalcem stregel nutelo in pivo – sicer ključna elementa svojih umetniških del iz zadnjega obdobja.
Različne nekonvencionalne, neposredne in šaljive pristope so preizkusili že pri projektu Made in China. »Pri njem smo začeli raziskovati pristen stik žive, sodobne umetnosti z občinstvom. V okviru tega projekta je okoli trideset predstavnikov sodobnoumetniške scene pri nas prispevalo umetniške multiple – majhna, cenovno dostopna umetniška dela,« pravi Bernik. Funkcija te zmesi potrošniškega objekta, ki so ga umetniki zasnovali na podlagi svojega siceršnjega dela, ter umetniškega artefakta je v tem, da v potrošniško kulturo vnese moment nenavadnosti in tujosti. Gledalca ali kupca sooči tako z načinom delovanja sodobne potrošnje kot s sodobnoumetniškimi pristopi k aktualnim vprašanjem. »Multipli kot cenovno dostopna umetniška dela, ki si jih lahko privošči vsak, so primerni za darila, ki hkrati prispevajo k širjenju sodobne umetnosti. Morda so tudi prvo delo, ki spodbudi k nakupu drugih in večjih del,« dodaja Bernik.
GG bo torej tudi s tovrstnimi taktikami naslavljanja opozarjala ljudi na svoje razstave in obstoj slovenske sodobnoumetniške scene. »Če smo danes priča temu, ko precej kulturnih ustanov ustvarja dodaten program, namenjen širšemu občinstvu, je ambicija GG nasprotna. Program bo osredotočen izključno na močne nekonformistične umetniške izjave, medtem ko bomo v naslavljanju morebitnega novega občinstva zelo dostopni ali celo trivialni kot oglaševalci,« pravi Bernik. Akterji GG torej ne verjamejo v politično korektnost in didaktičnost, ampak poskušajo približati umetnost ljudem takšno, kot je.
Kaj še
V GalerijiGallery bo letos na ogled razstava srbskih umetnikov, ki vodijo galerijo U10 v Beogradu. GG bo v njihovi galeriji postavila razstavo Jožeta Baršija, Alena Ožbolta, tandema Veli & Amos in predstavila projekt Made in China. Septembra doma načrtujejo razstavo skupine Laibach. »Ob tem bomo vse leto promovirali sodobno umetnost v prostorih, ki primarno niso namenjeni umetnosti, pri katerih gre spet za nadaljevanje projektov iz Made in China in hkrati prispevek k pobudi za uveljavitev zakona o odstotku za umetnost. To je skandinavski model, po katerem gre odstotek sredstev od vsake investicije v javno stavbo za kulturo,« dodaja Bernik.
Medtem GG še naprej razvija Made in China, rezultati s predstavitvijo novih umetniških multiplov pa bodo na ogled konec leta. Bernik dodaja: »Kot majhna in prožna galerija si puščamo odprte možnosti tudi za nenačrtovane in spontane dogodke in razstave.«
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
