Za Slovenijo pomeni kriza soočenje z realnostjo
Pogosto vas omenjajo kot enega najbolj priljubljenih politikov – a niste član nobene stranke. Ste pa predsednik Zbora za republiko, ki se je v svoji ustanovitveni listini po-imenoval »odprta politična struktura za odprto družbo«. Je torej to civilnodružbena struktura ali bi jo opredelili kako drugače? In vi osebno – se imate za politika ali ne?
Zbor za republiko je civilnodružbena struktura, ki pa ima določen politični naboj. Kaj nas definira kot civilnodružbeno strukturo? Predvsem to, da nimamo statusa politične stranke in ne nastopamo na volitvah. Politični naboj pa nam daje dejstvo, da se pogosto opredeljujemo do aktualnih družbenih vprašanj. V Zboru delujemo ljudje, ki visoko cenimo intelektualno svobodo in ne želimo biti ukalupljeni v ideološki okvir katerekoli politične stranke. Naš splošni politični »profil« je znan in temelji na platformi tako imenovane slovenske pomladi, vendar imamo kritično distanco tudi do teh strank.
Osebno se imam za »dvajsetodstotnega politika«. Nisem profesionalni politik, moja osnovna poklicna kariera je strokovna – profesorska in svetovalna. Ker pa sem opravljal politično funkcijo in jo bom morda še kdaj v prihodnosti, pa tudi zato, ker Zbor za republiko zavzema politična stališča, sem v določeni meri tudi politik – veliko bolj kot »klasični« predstavniki civilne družbe, kot sta na primer Rado Pezdir ali Petra Matos.
V običajnih razmerah politične stranke pogosto prevzemajo pobude od civilne družbe in jih skozi svoje operativne kanale bolj ali manj dosledno udejanjajo. Se vam zdi realno, da bi obstoječe slovenske stranke artikulirale nezadovoljstvo in celo občutek brezizhodnosti v družbi, ali je bolj verjeten nastanek kakšne nove stranke ali celo gibanja?
Za nastanek novih političnih strank so pogoji trenutno ugodni, ker v družbi vlada precejšnja stopnja nezadovoljstva z obstoječo strankarsko ponudbo. Vendar je formiranje politične stranke z ustrezno infrastrukturo, izoblikovanim programom, kadrovskim potencialom, prepoznavnostjo in podporo izjemno zahteven projekt. Eno je izražati nezadovoljstvo, drugo pa je konstruktivno vstopiti v institucionalni politični prostor. Realnih potencialov za nastanek uspešne politične stranke v Sloveniji ni veliko, skoncentrirani so v nekaj javno atraktivnih imenih (Rado Pezdir, Matej Lahovnik, Zoran Janković …), vendar je vprašanje, ali so ti ljudje za kaj takega sploh motivirani.
V osemdesetih letih preteklega stoletja se je civilna družba odvijala v opozicijskih medijih: na Radiu Študent, v Novi reviji in nazadnje ter najbolj odmevno v Mladini. Trenutno še ni videti medijske znamke s primerljivim nabojem, čeprav je v času digitalnih medijev sorazmerno lažje začeti. Ko razmišljate o medijski platformi Zbora za republiko, kje bi predvsem radi predstavili svoja stališča in z njimi nagovorili kar najširšo javnost?
Z medijskim odzivom na naše dogodke smo zadovoljni. Mediji o naših stališčih korektno poročajo. Spletna stran je zaenkrat naša šibka točka in jo bomo morali okrepiti. Razlog je preprost – Zbor za republiko nima nikakršne profesionalne in materialne infrastrukture, delujemo povsem ljubiteljsko. Ne zbiramo donacij od podjetij ali strank, ker ne želimo biti od nikogar odvisni. Tudi časovno smo zelo omejeni, saj imamo vsak svojo službo.
Na posvetu o resetiranju Slovenije, ki ga je pred novim letom organiziral dr. Žiga Turk, je bila sklepna misel, da je Slovenija zaradi nedelovanja institucij predvsem v politični krizi (seveda je tudi v gospodarski, ampak zaradi politične se z gospodarsko ne more učinkovito spoprijeti). Se strinjate s to tezo ali menite, da gre še za globlje vzroke, morda za krizo vrednot ali celo moralno krizo?
Gre za preplet mnogih razsežnosti krize. Imamo gospodarsko krizo, ampak to delimo praktično z vsem svetom. Imamo krizo upravljanja države, ker smo žal izvolili vlado, ki Slovenije ne vodi dobro.
Imamo pa še eno dimenzijo krize, to je soočanje z realnostjo. Gospodarska kriza je pokazala na številne šibke točke našega družbenega ustroja, nastavila nam je ogledalo, v katerem marsikaj ne izgleda tako lepo, kot smo prej mislili. Videli smo se kot nekakšno južno Švico, v resnici pa ima naša družba še veliko balkanskih in predmodernih karakteristik. Prvih dvajset let samostojne države smo kot družba, kot narod slabo izkoristili. So pa v tem času nastale tudi resnične zgodbe o uspehu, na primer svetovno uspešna zasebna podjetja, kot so Seaway, Pipistrel, Halcom … Iz teh zgledov moramo črpati.
Imate v Zboru za republiko pred sicer še precej oddaljenimi volitvami že kakšne konkretne načrte?
Čas je za pozitivno razmišljanje in pozitivno energijo, zgolj kritiziranje nas ne bo peljalo naprej. Politične stranke morajo na naslednjih volitvah ponuditi konkretne in realne cilje, pri tem pa morajo pozorno prisluhniti tudi pobudam civilne družbe.
V tem duhu Zbor za republiko načrtuje okroglo mizo z naslovom Petnajst idej za boljšo Slovenijo. Povabili bomo pet uspešnih in uglednih osebnosti in jih poprosili, naj predstavijo po tri inovativne ideje za boljše upravljanje države. Vsebina bo zgolj pozitivna, nobenega kritiziranja. Zbrane ideje bomo posredovali političnim strankam s pobudo, da jih vključijo v svoje programe. V naslednjem mandatu Slovenija potrebuje dober, realen in konkreten politični program, ki ga bo vlada razdelala tako, da bodo jasno določeni nosilci, roki in indikatorji uspešnosti.
Pogledi, 26. januar 2011