»Fantastično« in manj »znanstveno«
Dušan Dim: Oprostite, vaše življenje ne obstaja. Cankarjeva založba, Ljubljana 2011, 332 str., 27,95 €
06. 03. 2012
Dušan Dim se je v prvencu Distorzija, za katerega je leta 2006 prejel nagrado večernica za najboljše otroško in mladinsko delo, posvečal predvsem družbeni problematiki mladih. S svojim drugim, kriminalno obarvanim delom Rdeča mesečina je ubral novo pot proti trivialni literaturi, ki jo nadaljuje z najnovejšim znanstvenofantastičnim romanom Oprostite, vaše življenje ne obstaja.
»Roman zaradi pretirano kaotične zgodbe, ki z bralcu znanim svetom ne zmore vzpostaviti povezave, ostaja zaprt v »fantastično«.«
Žanr znanstvene fantastike je še posebno zanimiv. Vsebinsko je zgodba vedno »fantastična« in nenavadna, iztrgana iz znanega sveta. Ponavadi se dogaja v prihodnosti, vsem popolnoma nepoznanem času, mnogokrat se odvija na ljudem popolnoma tujem kraju. Znanstvenofantastični roman ustvarja nov in nepoznan svet, ki ga bralec spoznava sproti, stran za stranjo. Pa vendar je z eno nogo ves čas zasidran v naš znani svet, v našo vsakdanjost. To je njegov »znanstveni« del. Dogajanje si ne postavlja svojih pravil in zakonov, prevzema jih iz naše vsakdanjosti. Logična struktura zgodbe je znanstvena in racionalna, vsaka akcija ima točno določeno in razložljivo reakcijo, zato bralec tako zlahka razume vsebino tega žanra.
Ta dvojni odnos ima dodatno prednost. Ker je znanstvena fantastika na nek poseben način odlepljena od sveta, hkrati pa vanj delno zasidrana, se med »fantastičnim« in »znanstvenim« sproži poseben transferni odnos. Med njima nastane kanal, po katerem lahko bralec »fantastično« dogajanje pripelje v svoj svet in ga ovrednoti s svojimi spoznavnimi kategorijami. Dober znanstvenofantastični roman bo vedno veliko povedal tudi o svetu, v katerem živimo, izpostavil kritiko, poudarjal etičnost, prevpraševal Drugost ... S svojo »fantastičnostjo« ni prav nič omejen, o našem okolju lahko spregovori popolnoma odprto.
In kako je pri tem uspešen Dušan Dim? Že po nekaj straneh romana je jasno, da zgodbo obdeluje na poseben način. Bralec je vržen v kaotičen svet, kjer so vsi člani Skupnosti med seboj računalniško povezani z vsevednim programom Mentor. Naloga vseh je, da zberejo čim več Energije, to pa dosegajo tako, da prodajo ljudem čim več Identitet, življenj slavnih osebnosti. In seveda isto želi tudi neka druga skupina, zato so med seboj v konstantni bitki. Nerazumljivo? Nič bolj ni jasno tudi ob branju Oprostite, vaše življenje ne obstaja. Roman ima svojo notranjo (ne)logiko, je izrazito kaotičen in mnogokrat popolnoma nerazumljiv. Od strani do strani nam ponuja nove dogodke, predmete, opisuje neskončno vrsto zapletov med rivalskima skupinama in kar nekaj »nepričakovanih« prevratov. Da so bili vsi liki zgolj računalniški programi znotraj edinega računalnika, ki je še ostal od našega sveta, izvemo šele na zadnjih desetih straneh (od 332), kar je izrazito premalo, da bi zaključek lahko zgodbo celostno osmislil.
Edini oprijemljivi element romana je rock glasba (glavno zanimanje vseh rezidentov Skupine). In te ni malo, saj spremlja skoraj vsak dogodek in je z njo prepletena zgodba celotnega romana. Vendar avtor številnih bandov, izvajalcev in skladb ne opredeli in ne definira njihove vloge, zato ti ne pritegnejo v bralčevo razumevanje ničesar novega. Ker vloga rock glasbe ni razložena, ostaja ta zaprta v kaotično dogajalno lupino romana.
Da je delo izrazito »fantastično«, brez kakršnekoli bralcu znane strukturne opore, je vidno tudi pri slogu. Roman je poln različnih »besed z veliko začetnico«, tehničnih izrazov in neologizmov, ki pa ostanejo popolnoma ali vsaj delno nepojasnjeni. Tako avtor ustvarja zelo specifično terminologijo, vendar zaradi pomanjkanja racionalne zasnove dogajanja ostaja ta nedojemljiva.
V svojem zadnjem romanu se torej Dušan Dim loti znanstvenofantastičnega žanra, za katerega je značilna razpetost med neznanim »fantastičnim« in vsakdanjim »znanstvenim«. Vendar roman zaradi pretirano kaotične zgodbe, ki z bralcu znanim svetom ne zmore vzpostaviti povezave, ostaja zaprt v »fantastično«. S tem delo izgubi tisto bistveno značilnost dobre literature, ki se bralca dotakne, mu prinaša nova spoznanja ter širi njegov etični in miselni horizont.
Pogledi, št. 4, 22. februar 2012
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Kos povsem eksplicitno in nekritično zavzema protikomunistično pozicijo ter enako pavšalno povzdiguje meščanstvo, hkrati pa kritiki ne pridruži nikakršnih predlogov oziroma alternativnih pristopov ali celo konkretnih političnih rešitev.«
