Kriza identitete, identiteta krize
Trgovec s tobakom je knjiga, ki je pogoltnila in prebavila Kandida, Don Kihota, Tristrama Shandyja, Gargantuo in Pantagruela in večji kos zgodovine zahodne metafizike, na drugem koncu prebavnega trakta pa bralcu servirala masiven bildungsroman, ki priča o tem, kako daleč mora iti človek, ki bi se rad našel, samo za to, da bi na koncu izvedel, da ni česa najti.
Lahko bi se reklo, da je gonilna sila Trgovca s tobakom razmišljanje o tem, čemu služi koncept identitete. To samo po sebi precej abstraktno idejo Barth zelo živopisno ilustrira na primeru literarnih oseb, ki naseljujejo pripoved romana. Ebenezer Cooke, rojen leta 1666, je Anglež, čigar življenje je tesno prepleteno s projektom angleške kolonizacije Amerike – v grobem Trgovec s tobakom govori o tem, kako je dobil, izgubil in ponovno pridobil plantažo tobaka v Marylandu, v vmesnem času pa spisal ogorčeno pesnitev o nevzdržnem življenju v novem svetu, ki ga poganjajo trgovina z opijem, prostitucija in težko razumljive politične spletke. Vendar je to le površina –bistvo odisejade Ebenezerja Cooka je, kot se reče, očem nevidno. Cooke je namreč karakter zelo posebne sorte. Vsa svoja učna leta preživi brez osebnosti. Zaveda se široke palete izbir, ki mu jih ponujata vesolje in družba, vendar se mu vse zdijo preveč mikavne in preveč odbijajoče hkrati, da bi lahko zares izbral, zato blodi naokrog kot preklasta senca človeka, ne da bi se naselil v katero od vlog. Dokler vsega ne spremeni ljubezen. Ob čarobnem dotiku tega nežnega čustva Ebenezer Cooke nenadoma ugotovi, kaj mu je usojeno postati – pesnik in devičnik do smrti, nedolžnež v zadevah duha in telesa, častilec vsega lepega, čistega, svetega. Vendar ima življenje zanj pripravljenih nekaj presenečenj.
Ključno izmed teh presenečenj se imenuje Henry Burlingame – človek, ki je v Ebenezerjevo življenje vstopil kot njegov učitelj in je v nekem smislu to tudi ostal, predvsem pa nekdo, ki se s svojim zgledom mlademu pesniku trudi dokazati, da se je zmotil, ko je mislil, da je premagal vso ničevost sveta s tem, da si je našel identiteto. Burlingame je človek tisočerih preoblek, ki v teoriji in praksi sporoča, da svet nima nobene izgotovljene oblike, nikakršnega točno določenega pomena, zato je najpametneje, če se mu prepustimo. Oportunist, ne da bi bil cinik, je Burlingame pozitivna izvedba postmodernistične predstave o človekovem mestu v svetu. Teza gre nekako takole – če se fiksiramo v eno samo vlogo in se je oklepamo kot pijanec plota, bomo s tem drugim in sebi povzročili več škode kot koristi. Verjeti, da so stvari jasne in enoznačne, je neumno in škodljivo. Pravična in resnicoljubna pozicija je torej pozicija, ki vključuje vse naenkrat. Vendar ima ta pozicija svojo morečo in svojo ohrabrujočo izvedbo – živeti v svetu, ki nima niti ene fiksne točke, je lahko igrivo, vendar včasih tudi hudičevo neznosno. Barth na primeru Trgovca s tobakom zariše določen lok, ki gre takole – začneš izgubljen in v svoji izgubljenosti nemočen. Nato se zmotno odločiš, da se boš našel v prvi stvari, ki te opomeni, in nato moraš skozi dolgo in sila neprijetno pot deziluzije in obupa, da bi se spet izgubil in sprejel svojo totalno izgubljenost kot edini izvir zabave, ki ti ga svet, tak kot je, omogoča.
Trgovec s tobakom je dobra knjiga zato, ker res veliko daje in to lahko da različnim tipom bralcev. Hkrati ji uspe biti izjemno kompleksna in izjemno zabavna ter s tem doseči tisto, o čemer je sanjal ves postmodernizem in o čemer pravzaprav sanja vsako literarno delo.
Pogledi, št. 22, 9. november 2011