Novo pri nas: čivava in balerinke
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Uredila Aleksandra Bizjak Končan, Marko Snoj. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ljubljana 2012, 407 str., 33 €
11. 03. 2013
Kaj vse se lahko zgodi v dvajsetih letih? Star sem dvajset let, pa sem zamenjal dve državi, tri fotre, štiri barve las, pet šol in šest najljubših bendov, je v reklamnem oglasu za pivo razlagal oranžnolasi skejter. Kaj pa dvajset let pomeni v življenju države, jezika?
V dveh desetletjih in še dveh letih, kolikor je minilo od leta 1991, ko je izšel zadnji zvezek Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), se je nabralo gradiva za več kot 5.300 slovarskih sestavkov, ki so prejšnji teden izšli v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika (SNB).
Slovarji praviloma ne izhajajo zato, da bi jih brali kot romane in ljubeče odlagali na nočno omarico. Tudi SNB je izšel kot dopolnilo SSKJ in obenem napoved nastajajočega novega SSKJ ter uvaja nekaj novosti, med drugim etimološko razlago besed in podspol – živost. A ker je za slovar dokaj vitek, ga jezikoslovni zanesenjak zlahka prelistava – ljubeče in z zanimanjem, kot kakšen album fotografij na družinskih srečanjih. SNB je album novih besed, ki odražajo vse spremembe, do katerih je prišlo v dobrih dvajsetih letih od nastanka samostojne slovenske države. Zgodile so se prisilke (prisilka – prisilna poravnava), pojavili so tajkuni (tajkun – zelo bogat in vpliven podjetnik z močnimi političnimi povezavami) iz udbomafijskih (udbomafija – skupina ljudi, povezana z nekdanjo jugoslovansko tajno policijo Udbo, ki deluje prikrito in protizakonito) vrst, prišli so denacionaliziranci (denacionaliziranec – kdor je dobil vrnjeno nacionalizirano premoženje ali je upravičen do njega) in desusovci (desusovec – član Demokratične stranke upokojencev Slovenije). Naenkrat ni več jasno, kdo je bolj pameten: hiše (pametna hiša – hiša z računalnikom, ki centralno vodi in usklajuje določene sisteme in opravila z namenom zmanjšati porabo energije), kartice (pametna kartica – plastična kartica z vdelanim čipom za hranjenje informacij), table (pametna tabla – elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik) ali telefoni (pametni telefon – elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona)?
»Čeprav si ne zaslužijo oznake novejše, so se v sklopu poravnavanja starih računov v SNB znašle besede, ki učinkujejo malo komično: kdo še danes pleše lambado ali plačuje s prešerni in kobilicami?«
Slovenci smo se v tem času očitno odločili presedlati na italijansko prehrano – to bi se dalo sklepati iz obilja besed, ki smo jih iz italijanščine prevzeli na področju kulinarike (čabata, karpačo, panakota, panin, pelat, pekorino, piceta …). Največ citatnih besed, z vseh področij, je seveda iz angleščine: na dopust hodimo last-minute (ki se nanaša na ponudbo potovalne agencije za potovanje po znižani ceni tik pred njegovim začetkom) in all inclusive (ki v ceno vključuje še dodatne storitve, dodatno hrano, pijačo), s sodelavci se gremo teambuilding (skupek športnih in družabnih programov, ki so namenjeni spodbujanju motivacije skupine, navadno zaposlenih v nekem podjetju) in brainstorming (tehnika spodbujanja ustvarjalnosti in iskanja rešitev, ki jo izvaja skupina ali posameznik s spontanim nizanjem idej). Tudi za ta pojav SNB prinaša nekaj novih izrazov: angležiti (vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti angleškega jezika) in anglizacija (prilagajanje angleškemu načinu življenja; uvajanje angleščine na določenem področju).
Poglobil se je naš odnos z domačimi živalmi iz kategorije hišnih ljubljenčkov, saj je besedišče bogatejše za iztočnice in podiztočnice, kot so mačkarna (podjetje za vzrejo rodovniških mačk), pasja šola (tečaj, namenjen urjenju in socializaciji psa), pasji hotel (podjetje, ki ponuja oskrbo za pse v času, ko so njihovi lastniki odsotni), pasje zavetišče (začasno bivališče za zavržene pse). Postali smo obsedeni verniki horoskopa: v SNB so uvrščene tudi besede, kot so kozorog, riba, rakica, bikica – vse v pomenu ljudi, rojenih v dotičnih astroloških znamenjih. Nasploh SNB kot ogledalo sodobne družbe prinaša ogromno izrazov, povezanih z verstvi in verovanjem, pri čemer prednjačijo newagevska (new age – duhovno gibanje ob koncu 20. stoletja, za katero je značilno zanimanje za alternativne duhovne in filozofske ideje) gibanja in islam; od slednjega smo v slovenščino sprejeli tudi nekaj besed, ki imajo bolj kot z bogom opraviti s civilizacijo oziroma družbo islamskih držav. Navsezadnje je nova slovenska beseda postala tudi muslimanizacija (uvajanje, širjenje muslimanstva). Ki pa je nikakor ne gre zamešati z libanonizacijo (vmešavanje države v zadeve druge države ob političnih konfliktih, vojaških spopadih v tej državi zaradi lastnih koristi), irakizacijo (dodajanje sporu, nesoglasju – v državi, med državami – poteze, značilne za vojno, povojno stanje v Iraku) ali celo mcdonaldizacijo (1. širjenje ameriške verige restavracij s hitro prehrano, 2. prevzemanje zahodnega načina življenja in mišljenja v okviru globalizacije, ki ima za posledico poenotenje življenjskih slogov, kulturnih simbolov različnih narodov). In če se snovalci SNB očitno zavedajo, da si svet in ljudi v njem razkosavajo multinacionalke, ni jasno, zakaj so vanj uvrstili tudi iztočnico milka (čokolada iz alpskega mleka in dodatki v vijolični embalaži švicarske blagovne znamke Milka). Dr. Marko Snoj, eden od urednikov slovarja in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je namreč na tiskovni konferenci ob predstavitvi SNB povedal, da jih tožijo zavoljo konjaka, teflona in aspirina v SSKJ – besed, ki so bile sprva lastna imena, nato pa so postale obča. Kdo jim zagotavlja, da se česa takšnega ne bodo spomnili tudi pri Nestlèju, ki proizvaja milko? Morda so pametnejši vsaj ljudje, ki so navdihnili nastanek nekaterih novih slovenskih besed in se zavedajo, da jim je to v čast in ne v škodo. V SNB je takih izrazov kar nekaj: berlusconizem, blairizem in bušizem, pa tudi toporišičevski (tak kot pri slovenskem jezikoslovcu Jožetu Toporišiču).
»Iz obilja besed, ki smo jih iz italijanščine prevzeli na področju kulinarike, bi lahko sklepali, da smo se Slovenci v tem času očitno odločili presedlati na italijansko prehrano.«
Toda kot se pri družinskih albumih iz določenega obdobja rado zgodi, se vmes prikrade kakšna fotografija, ki po kronološkem zaporedju tja ne sodi. V SNB so besede, ki bi morale biti že v SSKJ, pa so jih skeptični sestavljavci, ki so se takrat odločili, da so bolj kratkega daha, izpustili. Čeprav si ne zaslužijo oznake novejše, so se v sklopu poravnavanja starih računov znašle v SNB. Kjer učinkujejo malo komično: kdo še danes pleše lambado ali plačuje s prešerni in kobilicami? Kdaj sta razcvet doživela walkman in reaganomika, če ne v osemdesetih? Konservativnosti jezikoslovcev se imajo zahvaliti tudi čivave, balerinke in mobitel – ki so nekako četrt stoletja po rojstvu dočakali še en zvezdniški trenutek na naslovnici SNB (delo oblikovalca Dušana Grobovška), ki še najbolj spominja na platnico kakšnega učbenika za nemščino, ki je bil v rabi v Pionirskem domu v šolskem letu 1981/82. Kaj bi porekli šele o otrocih cvetja, otrocih iz epruvete in otrocih s posebnimi potrebami, ki so se rojevali z nekako po dvema desetletjema presledka, pa zdaj vsi sobivajo v istem slovarju?
Pozitivno presenečenje pa je, da so med gesli tudi tablični računalnik, tvit, tvitanje, tviteraš – tu so se zganili hitro! Včasih prehitro: le kdo more trditi, da se bo glagol prostovoljiti, ki ga je Slovenska filantropija z nagradnim natečajem iskala in našla šele lani, prijel? Zelo prisiljeno se nemalokrat slišijo tudi slovenske ustreznice za izraze z računalniškega področja: mar kdo uporablja besede, kot sta ostranjevanje (razdeljevanje pomnilnika na pomnilniške strani) in razhroščevalnik (sistemsko orodje za ugotavljanje in odpravljanje napak v računalniških programih)? Čeprav so na predstavitvi SNB povedali, da so besedišče zanj črpali predvsem iz dela Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri) in besedilnega korpusa Nova beseda, pa se ob nekaterih izrazih uporabnik vpraša, ali si jih avtorji niso nemara izmislili pri igranju scrabbla brez točno določenih pravil, nekakšnega free style scrabbla? Kateremu govorcu slovenščine bi padlo na pamet uporabiti besede, kot so meditant, pripetek, polilog, pešpotnik, narekovalnik, kočerja, knjigosled, kiberščak in karkolizem? V oklepajih tokrat nalašč ni razlag, naj jo poišče vsak sam – SNB je kljub nekaj spodrsljajem (gre pač za priložnostnice – beseda, priložnostno tvorjena za izrazitev navadno posebne, enkratne vsebine) vendarle jezikovna različica fotoalbuma slovenskega jezika, tega pa bi moral imeti na polici vsak član družine govorcev slovenščine (poleg SSKJ). Ja, na polici, in ne na namizju, kajti na digitalno izdajo bo po besedah predstojnika Inštituta za slovenski jezik menda treba čakati kakšni dve leti. Brez komentarja.
Pogledi, let. 4, št. 4, 27. februar 2013
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
