Poljudna znanost
Zbirke bistroumnosti
04. 07. 2012
Naravoslovje in družboslovje se najbolj učinkovito prepleteta v esejističnih delih poljudne znanosti, trdem jedru stvarne literature. Ta sicer pozna širok razpon tematik – od poljudne psihologije do filozofsko-politične humanistike, od potopisnih del do stvarnih leksikonov in umetniških monografij. Najbolj privlačna pa so tista dela, ki zmorejo zaobjeti čim širšo pojavnost sveta.
V manj kot desetletju so različne slovenske založbe izoblikovale nove zbirke poljudne znanosti, ki so ponudile tako klasična dela s tega področja kot tudi knjige, pri katerih eruditskost ne trpi na račun komunikativnosti. In obratno.
Med vsemi ima Tehniška založba Slovenije najdaljšo tradicijo na področju naravoslovnih in tehniških knjig, njeno delovanje namreč sega globoko v prejšnje stoletje. Znana je po revijah Življenje in tehnika ter TIM – reviji za tehniško ustvarjalnost mladih, prav tako pa izdajajo naravoslovne učbenike za vse stopnje ter priročnike za dom, vrt, kuhinjo in prosti čas. V letošnjem letu je pri njih izšla velika uspešnica Vodja krdela, ena od knjig »šepetalca psom« Cesarja Millana.
Od ostalih založb se je prva na lov za zanimivo poljudno znanostjo podala Mladinska knjiga z zbirko Esenca, v kateri je leta 2006 najprej izšla znamenita Brysonova Kratka zgodovina skoraj vsega, do danes pa je izšlo približno dvajset naslovov. Zadnji dve deli sta Slaba znanost Bena Goldacra, mednarodni hit, ki razkriva prevare v znanosti, in Kaj ti mar, kaj mislijo drugi? odštekanega fizika Richarda P. Feynmana. Za letos napovedujejo še Kulturo narcisizma Christopherja Lascha, ki je prvič izšla pred skoraj petintridesetimi leti, in Anatomijo človekove uničevalnosti, nekoliko prezrto delo Ericha Fromma.
Več nezanemarljivih poljudnoznanstvenih del je izdala tudi tržno usmerjena založba Učila, ki trenutno oglašuje vroči življenjepis Steva Jobsa, v žepni različici pa je mogoče najti predvsem dela o vesolju (Električno vesolje, Čudovito vesolje, Tkanina vesolja), genetiki (Genom, Odiseja človeštva) in naravnih virih (V obrambo hrani, Konec hrane, Konec nafte, Načrt B). Med boljše knjige sodita še Puške, bacili in jeklo ter Propad civilizacij Jareda Diamonda.
Že skoraj desetletje se s knjigami ukvarja tudi Kvarkadabra, društvo in časopis za tolmačenje znanosti, ter njeni sodelavci – s splošnimi naslovi plodovitega kolumnista Saša Dolenca (Kratke zgodbe o skoraj vsem, Darwinova nevarna ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah, Kaj je znanost?), vzporedno pa je izšel tudi zabavno-pomenljivi niz zbornikov Kvarkdabra gre v kino, Kvarkadabra pri zdravniku in Kvarkadabra v kuhinji, ki so naleteli na dober sprejem med širšim bralstvom.
»Vprašanje, za katerega se zdi, da nanj nimamo odgovora, je, ali je internet postal tako zelo velika konkurenca knjigam, da je poljudno znanost v knjigah težko držati nad vodo, ali pa je tudi strokovna javnost postala indiferentna do tovrstne literature.«
V letu 2007 je poljudnoznanstveno zbirko zagnala tudi založba Modrijan in v zbirki Intermundia pustila več naravoslovnega pečata kot druge založbe. Prvak zbirke je Richard Dawkins (Bog kot zabloda, Razpletanje mavrice, Največja predstava na Zemlji), ki se mu pridružujejo dela samoniklih mislecev, kot so Andreas Weber (Čuteča narava), J. Craig Venter (Genom mojega življenja), Mark Lynas (Šest stopinj), Carl Sagan (Bogastvo znanstvenega izkustva) ali Steven Pinker (Jezikovni nagon). Žal je založba marca letos prek svoje spletne strani sporočila, da zbirko po petih letih in desetih naslovih ukinja: »Recenzentske objave in članke o teh knjigah je mogoče prešteti na prste ene roke, večino knjižnic, naj gre za splošne, specialne ali šolske, tovrstna literatura ne zanima, ambicioznejših bralcev, ki so poljudnoznanstveno knjigo pripravljeni kupiti, pa je daleč premalo, da bi bilo mogoče zbirko 'vzdrževati' še naprej.«
Vprašanje, za katerega se zdi, da nanj nimamo dovolj natančnega odgovora, je, ali je internet postal tako zelo velika konkurenca knjigam, da je poljudno znanost v knjigah težko držati nad vodo, ali pa je tudi strokovna javnost postala indiferentna do tovrstne literature? Urednik Kvarkadabre Sašo Dolenc pravi naslednje: »Na internetu je danes ogromno informacij, najbolj pa je cenjeno, da znaš informacije primerno filtrirati. Tudi če si strokovnjak, namreč ne moreš natančno vedeti, ali je neki vir zanesljiv ali ne. Smisel splošne izobrazbe je torej v tem, da razviješ pravi občutek in da veš, komu zaupati in komu ne.« To pa bi lahko pomenilo, da je pri nas vsaj solidno splošno izobraženih bralcev ali, kot jim pravijo pri Modrijanu, ambicioznejših bralcev poljudnoznanstvene literature resnično premalo. Ne le premalo, da bi se s tržnega stališča splačalo izdajati kakovostne naslove tovrstne literature, ampak premalo tudi, da bi sestavljali za radovedno in razvijajočo se družbo nujno potrebno kritično maso.
Pogledi, št. 12, 27. junij 2012
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
