Festival dokumentarnega filma: Aktualni, družbenokritični
Od atoma do smrtne kazni
23. 03. 2012
Izbor aktualnih in družbenokritičnih dokumentarcev na Festivalu dokumentarnega filma ponuja preplet različnih avtorskih pristopov k nekaterim že znanim temam, ki ponovno postajajo aktualne (denimo problematika jedrske energije, smrtne kazni), prav tako pa tudi k svežim družbenim problemom, kot sta masovni in individualni upor proti skorumpirani posvetni ali rigidni religiozni oblasti v deželah arabske Afrike ter Bližnjega ter Srednjega Vzhoda. Tako bomo lahko videli filme, ki preiskujejo okoliščine, v katerih se je dvignil uporni duh množic, pa tudi filme, v katerih zlomljeni duh posameznikov razmišlja o pravični smrti. Filme, ki resne probleme obravnavajo s humorjem in provokacijo, ter filme, ki o manj resnih stvareh (kot so denimo socialna omrežja) spregovorijo z vso resnostjo.
Fant, pobratim smrti; foto Maja Weiss
»Videli bomo filme, ki preiskujejo okoliščine, v katerih se je dvignil uporni duh množic, pa tudi filme, v katerih zlomljeni duh posameznikov razmišlja o pravični smrti.«
Ena izmed v preteklosti že večkrat obravnavanih tem, ki jih je reaktualizirala sodobnost, je vprašanje varnosti jedrske energije. Bolj ali manj neposredno se mu posvečata dva filma letošnjega izbora: domači Fant, pobratim smrti 2 Maje Weiss, ki je nadaljevanje njenega istoimenskega dokumentarca iz leta 1991, ter Pod nadzorom, duhovita in vizualno impresivna študija estetske razsežnosti jedrske tehnologije, pod katero se je podpisal nemški režiser Volker Sattel. Maja Weiss, avtorica, ki se v okvirih domače kinematografije (ob Filipu Robarju Dorinu) najbolj kontinuirano posveča zvrsti dokumentarnega filma, se je vrnila na »kraj zločina« in posnela nadaljevanje zgodbe, ki jo je začela s prvim delom filma Fant, pobratim smrti. Svojo kamero je znova usmerila k Anatoliju Rižovu, ki je bil tedaj star osem let, zdaj, dvajset let pozneje pa je že mladi mož. Tako ji je uspelo prek njegove življenjske zgodbe predstaviti tudi družbene posledice, ki jih je na prebivalce Černobila in okoliških krajev imela takratna jedrska nesreča. Povsem drugače je k problemu varnosti jedrske energije pristopil nemški cineast Volker Sattel. Oborožen s 35-milimetrsko kamero je v širokem, cinemaskopskem formatu posnel nekakšno študijo estetske dimenzije jedrske tehnologije, elegance, ki jo premore industrijski hardware, ki kroti energijo atomov. A tako, kot je delo nekakšna meditacija o poetičnosti tehnologije, je v njem zaznati tudi odmev masovnega uničenja, ki ga prinaša atom, ko uide izpod nadzora.
To ni film
Čeprav že Sattelov film premore dobro mero provokativnosti, pa nas z iskrivostjo duha in s svojo domiselno družbenopolitično provokacijo še bolj preseneti eden najpomembnejših iranskih režiserjev zadnjega desetletja, doma sodno preganjani Jafar Panahi. Dokumentarec To ni film, v katerem nam predstavi obsodbo, ki ga je doletela, in svoj odziv nanjo, je čudovito delo, izraz ustvarjalnega upora proti rigidni oblasti in dokument intelektualne svobode, ki se ne ukloni političnim pritiskom. Nič manj zanimivo pa ni delo kontroverznega nemškega režiserja, Wernerja Herzoga, film Čakanje na usmrtitev, v katerem z mračnostjo kakega Dostojevskega razmišlja o zločinu in kazni – smrtni kazni.
Program:
Čakanje na usmrtitev (Into the Abyss). R.: Werner Herzog. Nemčija/Kanada, 2011, 107 min.
Fant, pobratim smrti. R.: Maja Weis. Slovenija, 1992, 67 min.
Fant, pobratim smrti 2. R.: Maja Weis. Slovenija, 2012, 51 min.
Nič več strahu (La Khaoufa Baada Al'Yaoum). R.: Ben Cheikh. Tunizija, 2011, 72 min.
Pod nadzorom (Unter Kontrolle). R.: Volker Sattel. Nemčija, 2011, 98 min.
To ni film (In film nist). R: Jafar Panahi, Mojtaba Mirtahmasb. Iran, 2011, 75 min.
Pogledi, št. 5, 14. marec 2012
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
