Osvežena legenda
Pobesneli Max: Cesta besa (Mad Max: Fury Road). Režija George Miller. Avstralija, ZDA, 2015, 123 min. Ljubljana, Kino gledališče Bežigrad. Maribor, Celje, Koper, Kranj, Novo mesto, Murska Sobota, Cineplexx in mestni kinematografi po Sloveniji
11. 06. 2015
Ko je George Miller, avstralski zdravnik in amaterski filmar, leta 1979 posnel film Pobesneli Max (Mad Max) s takrat popolnoma neznanim Melom Gibsonom v glavni vlogi, si najbrž ni niti v sanjah predstavljal, da bo njegov celovečerni prvenec postal mednarodni hit. Pobesneli Max je držal rekord najbolj dobičkonosnega filma vseh časov celi dve desetletji, vse dokler ga ni s prestola sklatila Čarovnica iz Blaira (The Blair Witch Project, 1999). Z 200.000 dolarji vložka jih je obrnil skoraj sto milijonov, izstrelil Mela Gibsona med igralske zvezde in se v zgodovino zapisal kot eden najbolj ikoničnih primerov žanra postapokaliptičnega trilerja.
Od skromnih začetkov je preteklo kar nekaj vode; Miller je za prvim Pobesnelim Maxom posnel še dve nadaljevanji in nato še vrsto drugih filmov, med drugim tudi večkrat nagrajeni animirani celovečerec Vesele nogice (Happy Feet, 2006). Zdaj se vrača h koreninam z novim, osveženim, za 21. stoletje reinterpretiranim Maxom s poudarjenim feminističnim flairom. Millerjev surovi, divji, globoko travmatizirani Max je tokrat kar malo v senci fascinantne Furiose (odlična Charlize Theron), uporniške vojaške poveljnice, ki tiranu Immortan Joeju izpred nosa odpelje njegovih pet žena, zasužnjenih razplojevalk, lepih, zdravih mladih žensk, namenjenih zgolj temu, da vladarju rodijo zdrave otroke. Max, sicer zagrizen solist, se po sili razmer znajde na Furiosinem ukradenem vlačilcu, ki ga preganja vladarjeva vojska, in po nekaj spoznavnih brcah postane njen zaveznik na poti v Zeleno deželo.
»Liki imajo meso, relacije med njimi so jasne in otipljive, kontekst pa se zlagoma elegantno izlušči iz zgodbe, brez nepotrebne ekspozicije.«
Cesta besa se tako v bistvu zvede na en sam dve uri trajajoč blitzkrieg, na divjo, bliskovito zmontirano, spopadov, eksplozij, bizarnih vozil in vratolomnih manevrov polno dirko po žgoči pustinji. Še dobro, da je Miller režiser stare šole in je tudi tokrat vztrajal pri tem, da film ostane kar se da prizemljen in se pravzaprav vse akcijske scene izvedejo kaskadersko, z grafično obdelavo pa je dodal le še nekaj malega kozmetike in zadevo zalikal v čudovito zrežiran akcijski spektakel s punkersko vibracijo. Kar nekako lep je ta film, čeprav gre beseda težko z jezika, ko je govora o tako strašni distopiji, in tako koherenten, da gledalca v trenutku posrka v svoj izmišljeni, pa spet ne popolnoma za lase privlečeni svet.
Čeprav je film predvsem z akcijo nabita avdiovizualna bravura, tudi na ravni zgodbe ni površnosti. Liki imajo meso, relacije med njimi so jasne in otipljive, kontekst pa se zlagoma elegantno izlušči iz zgodbe, brez nepotrebne ekspozicije, k čemur seveda veliko pripomore tudi karizma igralcev, ki zmorejo z malo besedami veliko povedati. Če ste se odločili, da si boste letos poleti privoščili kakšen eskapističen guilty pleasure blockbuster, je novi Pobesneli Max vsekakor odlična izbira.
Pogledi, let. 6, št. 11, 10. junij 2015
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
