Festival dokumentarnega filma: Intimni portreti
Zoran Janković išče ženo
23. 03. 2012
Žene seveda ne išče Zoran iz Ljubljane, le naključje je naneslo, da enako ime nosi tudi protagonist na Festivalu dokumentarnega filma predvajane Vasi brez žensk režiserja Srđana Šarenca, prve zapovedi letošnje sekcije Intimni portreti. Vas brez žensk je bizarka prve vrste, ki je ne gre zamuditi; eksotika iz sosednje doline, ki dokumentira življenje v odročni hribovski vasici, dobro nasmeje in za večjo dinamiko tu in tam zaniha še v melanholijo. V vasi Zabrđe na jugu Srbije živijo trije bratje, trije kleni hribovci, ki svojo domačijo delijo z ostarelim sosedom, čredo koz, tropom psov in petelinom, ki mu ne privoščijo kokoške, dokler tudi sami ne najdejo neveste. V Zabrđu namreč ni nobene ženske – razen tistih, ki jih vrli fantje izrezujejo iz erotičnih revij, enega redkih znakov civilizacije v tem zakotju čisto na robu sveta. Toda na njihovo srečo je v sosednji dolini spolno razmerje ravno obrnjeno: albanski moški odhajajo na delo v tujino in ženske ostajajo same, zato se srbski samci tja podajajo v lov na žene, in to organizirano. Vas brez žensk spremlja najstarejšega brata Janković, ki se odloči, da bo v vas končno pripeljal nevesto, njegova prizadevanja v tej smeri pa že zaradi slikovitosti njegovega lika (in lika njegovih bratov), snovi in načina režije delujejo skrajno komično, medtem ko Šarenčev pogled ostaja dovolj sočuten, da ne zdrsne v žaljivost.
»Žene seveda ne išče Zoran iz Ljubljane, le naključje je naneslo, da enako ime nosi tudi protagonist filma Vas brez žensk režiserja Srđana Šarenca.«
Iz Srbije prihaja tudi film Pismo očetu, tenkočuten filmski nagovor sina, ki začne po smrti očeta brskati po družinski zapuščini in odkrije, da oče, udeleženec obleganja Vukovarja, v jugoslovansko vojno ni bil mobiliziran prisilno, ampak se ji je pridružil povsem prostovoljno. Očetova zgodba se tako začne prelivati iz intimnega v javno, zasebne dileme se razvijajo v družbene, avtor pa, podobno kot denimo Goran Vojnović v svojem zadnjem romanu s podobno tematiko, prevprašuje posameznikovo odgovornost v kolektivnem nacionalnem kolapsu. Morda se z novo generacijo srbskih umetnikov le obeta premik v smeri bolj odločnega kritičnega pretresa vprašanja kolektivne krivde za balkansko morijo in iskanja kanalov za prepotrebno nacionalno katarzo.
20 cigaret
Pisma so glavni igralec tudi v filmu Posiljena pisma. Maciej Drygas skozi vsebino pisem, ki so padla v roke poljskih oblasti, preden so dosegla ljudi, ki so jim bila dejansko namenjena, spregovori o teži življenja v komunistični Poljski. Med intimnimi portreti najdemo tudi Kim Ki-dukov obračun s samim sabo in svojo ustvarjalno blokado (Arirang), skrajno minimalistični film Dvajset cigaret, tipično benningovsko sosledje nemih, en dogorel čik dolgih kadilskih portretov, in novi dokumentarec Kossakovskega, ki prav tako ostaja zvest svojim nenavadnim temam, poudarjenemu formalizmu in poetičnosti podob. Živeli antipodi! poskuša skozi film povezati štiri pare krajev, ki si na zemeljski obli stojijo direktno nasproti, in preko iskanja paralel in kontrastov ter z vrtenjem kamere v vse smeri obrača realnost na glavo in jo s pomočjo filmske magije umetno staplja v nove svetove.
Program:
Arirang (Arirang). R.: Kim Ki-duk. Južna Koreja, 2011, 100 min.
Dvajset cigaret (Twenty Cigarettes). R.: James Benning. ZDA, 2011, 99 min.
Pismo očetu (Pismo ocu). R: Srđan Keča. Srbija, VB, 2011, 48 min.
Posiljena pisma (Cudze listy). R.: Maciej Drygas. Poljska, 2011, 56 min.
Vas brez žensk (Selo bez žena). R.: Srđan Šarenac. Srbija/Nemčija/Francija, 2010, 83 min.
Živeli antipodi! (Vivan las antipodas!). R.: Viktor Kossakovski. Nemčija, Čile, Argentina, 2011, 104 min.
Pogledi, št. 5, 14. marec 2012
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
