Literature sveta
Fabula 2013: Irvine Welsh
Foto: Foto Jeffery Delannoy
02. 03. 2013
Najbolj razvpito ime Fabule je letos Irvine Welsh (Edinburg, 1958), škotska heroinska ikona, ki je Edinburgu z delom Trainspotting postavil svojevrsten literarni spomenik. Roman je ob izidu leta 1993 pretresel britansko literarno javnost, tri leta pozneje pa je režiser Danny Boyle z ekranizacijo pretresel še svet. Welsh je s svojim prvencem namreč izkoristil enega največjih emancipacijskih potencialov umetnosti – dal je besedo tistim, ki je niso imeli. V njegovem primeru zafiksanim mulcem iz delavskih družin edinburškega pristanišča Leith.
Sin natakarice in pristaniškega delavca, ki je v življenju počel vse, od popravljanja televizorjev do opremljanja stanovanj, diplomiral pa iz ustvarjanja enakih možnosti za ženske, je kot vsak pošten ekstremist človek tisočerih nasprotij. Čeprav s svojimi koreninami in literaturo globoko pogreznjen v delavski razred, danes o sebi pravi, da je prej pripadnik višjega kot srednjega razreda. Ljubitelj udobja, ki rad poseda v naslanjaču in skozi okno zre na svoj vrt, uživa v literaturi Jane Austen in George Eliot, včasih pa obišče tudi kakšen filmski festival. Je eden izmed tistih, ki so trde droge z leti zamenjali za maraton, večdnevne žure za večmesečno pisanje, Leith pa za Miami. Njegova literatura medtem kljub vsemu trmasto vztraja v svojem rojstnem habitatu socialnega podrealizma, med jeznimi in zdolgočasenimi lumpenproletarci.
Fabula poleg literarnega večera z Welshem ponuja tudi njegovo zadnjo zbirko kratkih zgodb, ki je leta 2009 izšla pod naslovom Pogreto zelje. Kot namiguje naslov, gre za zbirko že objavljenih besedil, med katerimi je izjema zgolj zadnje, Jaz sem Miami. Pogreto zelje ponuja marsikaj, od najstnice, ki jo napumpajo vesoljci, do moža, ki mu nogomet pomeni več od ženinega življenja, predvsem pa ponuja tisto, kar je na Welshevi literaturi morda najmočnejše – njegovo sijajno jezikovno karakterizacijo likov, pri čemer gre velika pohvala tudi slovenskim prevajalcem (Welsha že vajenemu Andreju E. Skubicu, Bredi Biščak in Jerneju Županiču), ki so Welshevo poulično škotščino dovolj dostojno predelali v slovenščino.
Za Welsha pravijo, da že vse življenje po kratkih zgodbah piše en in isti roman – Trainspotting je bil cikel kratkih zgodb, ki so se prelile v skupno naracijo, lani so izšli Skagboys, ki so njegova predzgodba, leta 2002 Porno, ki je bil njegovo nadaljevanje, nekatere že znane like pa najdemo tudi v Pogretem zelju. Dejstvo pa je, da Welsh, tudi kadar zamenja repertoar že znanih obrazov, res vztrajno pripoveduje eno in isto zgodbo o frustraciji ljudi, za katere prihodnost ni bila predvidena, nočejo pa pristati na strahopetni defetizem. Fascinirajo ga beda, neuspeh ter neskončna zmožnost človekovega duha, da kljub vsem nasprotnim razlogom trdovratno vztraja pri optimizmu. Zanalašč. Ker je življenje bolesten, prekrasen nesmisel.
Prevedeno
Trainspotting. Prevod Andrej E. Skubic. DZS, Ljubljana 1997
Porno. Prevod Andrej E. Skubic. Študentska založba, Ljubljana 2005
Posteljne skrivnosti kuharskih mojstrov. Prevod Andrej E. Skubic. Učila International, Tržič 2008
Pogreto zelje. Prevod Breda Biščak, Andrej E. Skubic, Jernej Županič. Študentska založba, Ljubljana 2013
Dogodki
2. marec, ob 20h, Cankarjev dom, Klub CD, literarni večer
3. marec, ob 20h, Slovenska kinoteka: projekcija filma Trainspotting, r. Danny Boyle
**********
Že deseti mednarodni literarni festival Literature sveta – Fabula bo tudi letos gostil eminentna pisateljska imena z Irvinom Welshem na čelu. Poleg Škota, ki skrbno neguje imidž nekoga, ki je samo z eno nogo v književnem svetu, medtem ko z drugo še vedno tiči globoko v zanikrnih predmestjih Edinburga, se bodo na festivalu predstavili še v Sofiji rojeni nemški pisatelj Ilija Trojanow, mlada poljska pisateljica in dramatičarka Dorota Masłowska, Venezuelec Eduardo Sánchez Rugeles in hrvaški pesnik in pisatelj Drago Glamuzina – vse predstavljamo v kratkih portretih. Slovenske barve bodo letos zastopali Stanka Hrastelj, Milan Kleč, Marko Sosič in Dušan Šarotar, ki so združili moči pri knjižnem projektu Miti naši vsakdanji in navdih za svoje kratke zgodbe poiskali v slovanski mitologiji.
Pogledi, let. 4, št. 4, 27. februar 2013
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
