FABULA 2012: Leena Krohn, Finska
Ozka brv med dejstvi in izmišljenim
Foto: Wikimedia
29. 02. 2012
Na festivalu Fabula danes gostuje finska pisateljica Leena Krohn (1947). Kot izjemno plodovita avtorica je v finskem literarnem prostoru prisotna vse od začetka sedemdesetih let preteklega stoletja. Od takrat je objavila več kot trideset del, med drugim romane, kratkoprozne zbirke, eseje ter otroške in mladinske knjige. Za svoje literarno ustvarjanje v obdobju minulih štirih desetletij je prejela številne nagrade na Finskem in v tujini, njena dela so prevedena v šestnajst jezikov. Preboj je avtorici uspel leta 1985 z epistolarnim romanom Tainaron, v katerem pripovedovalec iz mesta Tainaron pošilja pisma neimenovanemu naslovniku, a nanje nikoli ne dobi odgovora. V mestu, po katerem delo nosi naslov, je vse nekoliko drugačno: prebivalci so podobni žuželkam, obnašajo se nenavadno, poleg tega se tudi mesto neprestano spreminja. A čeprav je Tainaron na prvi pogled izmišljena dežela, je v marsičem zelo podoben našemu svetu, kar je nasploh značilno za pisanje Leene Krohn – avtorici uspe ustvariti svetove, kjer se stvarni in fantazijski elementi med seboj gladko prepletajo. Značilno za njena dela je tudi, da so nenavadni svetovi osnova za odpiranje filozofskih in etičnih vprašanj, pri čemer se vseskozi čuti vpliv avtoričine izobrazbe s področja filozofije in psihologije. Roman Tainaron je dobil pozitivne odzive tako pri bralcih kot pri kritikih; leta 2004 je izšel v ZDA, kjer se je leto zatem znašel v ožjem izboru za nagrado World Fantasy Award.
»Leena Krohn je mojstrica filozofsko obarvane proze in esejistike, ki jo odlikujeta jasen jezik in prefinjen smisel za humor.«
Leta 1992 je Leena Krohn za zbirko esejev Matematična bitja ali deljene sanje (Matemaattisia olioita tai jaettuja unia) prejela finlandio, najprestižnejšo finsko literarno nagrado. V zbirki dvanajstih esejev se sprašuje o človekovi identiteti, zanima jo, na čem temeljijo naše izbire, ukvarja se z mejo med vednostjo in nevednostjo ter med smrtnostjo in nesmrtnostjo. »Tisto, čemur pravimo resničnost, so zgolj deljene sanje,« zapiše avtorica v enem od esejev.
Najbolj znano avtoričino delo za otroke ima naslov V človeških oblačilih (Ihmisen vaatteissa, 1976). Tudi tu se fantazijski svet sreča z resničnim: nekega dne na obali pristane pelikan in se začne zanimati za življenje ljudi. Obleče se kot človek, priskrbi si stanovanje, najde službo in se zaljubi, s človeškim svetom pa ga seznanjata desetletnika Emil in Elsa. Po knjižni predlogi je režiserka Liisa Helminen posnela film Človek pelikan (Pelikaanimies, 2004), ki smo si ga lahko oktobra 2006 ogledali tudi v Cankarjevem domu na Tednu sodobnega finskega filma.
Izmed zadnjih avtoričinih del velja omeniti roman Sanjska smrt (Unelmakuolema, 2004). To satirično delo je postavljeno v nedoločen prihodnji čas, ko je po zakonu vsakemu dovoljeno izbrati, kdaj in kako bo umrl. V romanu se srečujeta dve nasprotujoči si človeški želji: želja po nadzoru nad smrtjo in želja po večnem življenju. Medtem ko se nekateri odločijo iz smrti narediti performans ali združiti poslednjo uro in užitek, se drugi odločijo svoje truplo globoko zamrzniti, da bi lahko morda oživeli v prihodnosti.
Doslej edini v slovenščino prevedeni roman Leene Krohn je Slepo okno (Valeikkuna, 2009). Podobno kot večina avtoričinih romanov je tudi Slepo okno pravzaprav sestavljeno iz krajših zgodb. Okvirna zgodba govori o filozofu, ki si v stanovanje namesti komoro za lebdenje v vodi, da bi v njej lažje razmišljal. Stanje breztežnosti in popoln mir, ki ga zagotavljata komora, sta namreč po njegovem idealna za poglobljena razmišljanja o življenju in svetu. Filozofu se porodi ideja, da bi s tem lahko tudi zaslužil – v časopis da oglas, da sprejema stranke, ki potrebujejo nasvet filozofa ali se želijo pogovoriti. Kmalu si res pridobi precej strank, ki imajo najrazličnejše težave: nek mišičnjak se boji teme, nekdo pripoveduje o potovanju v vesolje in o psihičnih posledicah te poti, nek moški se je začel spreminjati v drevo, tu pa je še trgovec, ki filozofu prinese prav posebno knjigo – atlas s hologrami vseh nerojenih otrok, ki bi jih lahko imel s svojo nekdanjo ženo. Filozof sam priznava, da pogosto ne pozna odgovora na vprašanja strank ali da jim ne zna pomagati iz zagate, a njegov hobi lebdenja na vodi začne preraščati v odvisnost, in nikakor se mu ne misli odpovedati. Ob pogovorih se porajajo vprašanja o tem, kaj je resničnost in kako ločiti med pristnim in ponarejenim, med lažjo in resnico ter med sanjami in budnostjo.
Leena Krohn se je znotraj finske literature, pa tudi širše, uveljavila s prepoznavnim in edinstvenim slogom pisanja. V svojih delih črpa iz filozofije, psihologije in biologije ter hodi po ozki ločnici med dejstvi in izmišljenim. Njeni liki so nekoliko čudaški, a jih kljub temu ni težko vzljubiti. Avtorica rada podvomi v samoumevnost antropocentričnega pogleda na svet, kar je razvidno zlasti pri obravnavi tematike umetne inteligence in živalskega oziroma rastlinskega sveta.
Obsežni opus Leene Krohn je zavidljiv ne le po številu izdanih naslovov, temveč tudi po njihovi nespremenljivo visoki kakovosti. Avtorica stopa po svoji poti, ne glede na trenutne literarne trende, a so njena dela še kako aktualna. Je mojstrica filozofsko obarvane proze in esejistike, ki jo odlikujeta jasen jezik in prefinjen smisel za humor. Tudi o zapletenih vprašanjih zna pisati na preprost način, vendar svojih bralcev ne podcenjuje, njena dela nikakor niso trivialna. Bliže od širokega romanesknega zamaha so ji kratkoprozne oblike, kjer pride njen izčiščen slog še bolj do izraza. Na Finskem je Krohnova znana tudi kot aktivna udeleženka debat o družbenih vprašanjih, njena stališča so premišljena in dobro utemeljena – odražajo avtoričino odprtost in razumevanje drugačnosti.
Nastop v Ljubljani
29. februarja, ob 20h, Cankarjev dom, Klub CD
Prevedeno
Slepo okno (Valeikkuna, 2009). Prevedla Julija Potrč. Študentska založba, Ljubljana 2012
Pogledi, št. 4, 22. februar 2012
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
