Miti in številke visokošolske izobrazbe
V Sloveniji naj bi mladi študirali v (pre)velikem številu, predvsem humanistiko ali družboslovje, več časa kot študiju naj bi posvečali študentskemu delu, se zato do diplome prebili komaj v nekaj manj kot desetletju in precej neuspešno stopili na trg dela, medtem pa še naprej živeli pri starših. Kaj o tem pravijo raziskave?
20. 10. 2010
V letih od 1998 do 2006 je študentska populacija v državah Evropske unije konstantno rastla in se v tem obdobju skupno povečala za 25 odstotkov; to pomeni, da je v tercialno izobraževanje vključenih kar 18,7 milijona posameznikov, beremo v Osrednjih podatkih o evropskem izobraževanju Evropske komisije iz leta 2009 (Key Data on Education in Europe 2009). V nekaterih državah osrednje in vzhodne Evrope, Baltskih državah, na Švedskem, Islandiji in v Turčiji so v tem obdobju zabeležili tudi do 50-odstotno povečanje števila študirajočih. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo v terciarno izobraževanje, ki vključuje tako višješolske kot visokošolske strokovne in univerzitetne programe, magistrski in doktorski študij, leta 1998 vključenih 79.126 posameznikov. Do študijskega leta 2006/07 se je številka povzpela na 108.888 študirajočih, tako rednih kot izrednih študentov. Ob pomoči dostopnih podatkov v bazah statističnega urada lahko izračunamo, da je v terciarno izobraževanje v Sloveniji leta 2009 vključenih skoraj 50 odstotkov populacije, stare med 20 in 24 let.
Študij: kaj in kako dolgo
V raziskavi Euroštudent SI, ki jo je leta 2007 naročilo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, je na podlagi podatkov SURS navedeno, da je povprečno trajanje univerzitetnega študija v Sloveniji 6,7 leta, od tega traja univerzitetni študij na področju tehnike povprečno 7 let, na področju umetnosti in humanistike 7,1 leta, na področju znanosti 7,2 leta, najdaljša pa sta študija na področju kmetijstva (7,3 leta) in zdravstva (7,4 leta). Študijski razponi v letih od začetka študija do diplome se pri posamičnih študentih gibljejo med dvema in več kot desetimi leti. Zbrani podatki so pridobljeni izključno na podlagi števila let, ki minejo med vpisom v izobraževanje in končanjem študija posamičnega študenta, ne glede na to, ali je posameznik vmes prekinil študij oziroma aktiven študij zaključil brez diplome, tako iz njih ni mogoče povzeti razširjenega prepričanja, da študenti v Sloveniji aktivno (ali celo s statusom študenta) študirajo po deset in več let. Na leto diplomira nekaj več kot 10.000 posameznikov, ki študirajo na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, leta 2004 je diplomiralo 11.608 posameznikov, leta 2009 pa 12.547 posameznikov, v podatek so vključeni vsi, ki so zaključili strokovne ali univerzitetne programe, bili redni in izredni študentje.
Mladi na trgu dela
V publikaciji statističnega urada Statistične informacije (št.21/2010) o trgu dela zasledimo, da dijaki in študentje predstavljajo 21 odstotkov neaktivnih prebivalcev v Sloveniji, ki jih je bilo leta 2009 skupaj 711.000. V skupini neaktivnega prebivalstva je največ upokojencev, 64 odstotkov, aktivnih pa je 1.042.000 prebivalcev, med temi je 981.000 prebivalcev delovno aktivnih, 61.000 posameznikov pa je registrirano brezposelnih. Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) povedo, da se največji delež iskalcev prve zaposlitve na zavod prijavi oktobra, ko izgubijo status študenta. V letu 2008 se je na zavod tako prijavilo 1.896 iskalcev prve zaposlitve s šesto ali višjo stopnjo izobrazbe, v letu 2009 je bilo registrirano brezposelnih iskalcev prve zaposlitve 2.719, v prvih osmih mesecih letošnjega leta pa 1.441. Po podatkih zavoda se je v zadnjih desetih letih delež iskalcev zaposlitve s šesto ali višjo stopnjo izobrazbe povečal za 7 odstotnih točk. Zanimivo je primerjati podatke statističnega urada o številu diplomiranih v letu 2009 s podatki zavoda o iskalcih prve zaposlitve v istem letu, saj se po teh podatkih za iskanje prve zaposlitve prek zavoda odloči manj kot 20 odstotkov diplomiranih.
V razdobju od januarja do avgusta 2010 je bilo največ registriranih brezposelnih mladih, starih pod 30 let, s sedmo stopnjo izobrazbe, na področju poklicev za prenos informacij (sem so vključeni poklici za PTT promet, na primer univerzitetni diplomirani inženirji PTT tehnologije), med ekonomisti in administratorji. Brezposelnih ekonomistov s sedmo stopnjo izobrazbe je bilo tako registriranih 612, povprečno je med prijavo na zavod in zaposlitvijo minilo 5,5 meseca. Po podatkih ankete statističnega urada, objavljenih v Statističnih informacijah (št. 21), je starostna struktura registriranih brezposelnih oseb naslednja: največ brezposelnih je bilo v letu 2009 starih med 24 in 49 let (62 odstotkov), brezposelnih posameznikov, ki so stari med 14 in 24 let, je bilo 22,7 odstotka. V raziskavi vstop mladih na trg dela, ki jo je prav tako pripravil statistični urad in obsega drugo četrtletje leta 2009, pa ugotavljajo, da se mladi brezposelni zaposlujejo hitreje kot starejši, saj so prilagodljivejši in pripravljeni sprejeti različne zaposlitve. V razdobju, ki ga zajema raziskava, so mladi, stari med 15 in 34 let, delo iskali povprečno devet mesecev, starejši brezposelni pa povprečno kar leto in pol. Ob tem pa so gotovo zanimivi tudi podatki analize Izobrazba na pogled (Education at a Glance 2010: OECD Indicators), ki je med drugim raziskala povezavo med stopnjo izobrazbe in zaposlenostjo prebivalcev. V vseh članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj je tako zaslediti pozitivno povezavo med višino izobrazbe in zaposlenostjo; posamezniki z doseženo tercialno stopnjo izobrazbe imajo namreč kar 25 odstotkov več možnosti zaposlitve v primerjavi s tistimi, ki imajo srednješolsko izobrazbo. Povprečno je zaposlene kar 85 odstotkov populacije z doseženo tercialno stopnjo izobrazbe, na Islandiji, Norveškem in v Švici pa celo 90 odstotkov.
Pogledi št. 15, 20. oktober 2010
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
