Tiskana izdaja
22. april 2015
Pogledi, let. 6, št. 8
Arhiv celotne številke: PDF
RETROVIZOR
REVOLUCIJA NA LUNI
Ruska avantgarda je eden najvznemirljivejših pojavov v umetnosti 20. stoletja. Ta siloviti izbruh raznovrstnih ustvarjalnih energij se je povrhu vsega zgodil v času in prostoru, ko je umetnost dobila redko priložnost, da tvorneje poseže v družbo kot sicer. Razstavo v Vili Manin ocenjuje Vladimir P. Štefanec.
RADAR
BLIŽNJI PLANI VELIKE ZGODBE
Osmi v slovenščino prevedeni roman Virginie Woolf je priložnost ponovno razmisliti o delu angleške pisateljice in vplivu, ki ga je imela na sodobno svetovno književnost. To je storil Matej Krajnc.
MED POSLANSTVOM IN TRGOM
Neposredni povod Stanislava Koblarja za pogovor z Mojco Menart je bila nedavna predstavitev produkcije 2014. Beseda pa je nanesla tudi na druge teme in zagate, ki pestijo slovensko glasbeno založništvo in se v dejavnosti – zaradi njene posebne vloge – kažejo z večkratnimi učinki.
DIAMANTI IZ ZONE SOMRAKA
Bernard Kolle je edini slovenski stripar, ki živi, pa naj se sliši še tako čudno, samo od – stripa. Kako mu je to uspelo, si lahko do 4. maja ogledate na razstavi originalnih tabel v Knjižnici Prežihovega Voranca v Ljubljani. Priporoča Iztok Sitar.
KRALJ LEAR IN MALI PLOŠČATI EKRANI
Kdor misli, da dramska klasika, kot je Kralj Lear Williama Shakespearja, nima kaj iskati na televiziji, se moti. Še nikoli, pojasnjuje Žiga Valetič, je ni bilo več!
NARAVNOST DO SRCA
Zapuščina Muddyja Watersa, rodil se je pred skoraj natanko sto leti, je kompleksna, saj se razteza od delta in urbanega bluesa do njune »asimilacije« v temeljna izhodišča rock'n'rolla. Seže pa, nas argumentirano prepriča Gregor Bauman, naravnost do srca.
Z NOSTALGIJO PROTI MINLJIVOSTI
Novi album skupine Lower Dens Escape from Evil Miroslava Akrapovića navdušuje predvsem z akustiko prostora, ki da je dovolj prostorna, da se v njej porazgubijo vsi nenaravni zvočni elementi, ki tvorijo skladbo.
ZAKAJ NAS KINO DRAŽI
V iztekajoči se filmski sezoni se je tako na globalni kot lokalni ravni pogosto »razmišljalo« o tem, kaj nas v kinu »rajca«, raznovrstnost teh del pa nas je spomnila na to, da je erotika morda prav v filmski umetnosti, kjer je igra med vidnim in zakritim vseskozi prisotna, še najbolj doma. Piše Denis Valič.
ČUDNA (NE)NAKLJUČJA
Zakaj je aktualna uprizoritev 1981 v izvedbi študentov AGRFT ena (naj)boljših postavitev besedila Simone Semenič, aktualne Grumove nagrajenke, najboljša do zdaj? Odgovor ponuja Zala Dobovšek.
TUDI METAFORA POSTAVLJA ENAČBE
V okviru evropskega prevajalskega projekta TransStar je Ljubljano po desetih letih ponovno obiskal pisatelj, pesnik, prevajalec in literarni teoretik Raoul Schrott, provokativni raziskovalec Iliade, »homerskega vprašanja« in povezav med naravoslovjem in poezijo. Odgovarjal je Tanji Petrič.
BESEDA
IVO SVETINA: Smo res narod knjige?
PROBLEMI
SLOVENŠČINA NA DRUGEM MESTU
Tako kot vsi narodi, ki dolgo časa niso imeli lastne države, smo tudi Slovenci skozi zgodovino razvili močan čustven odnos do slovenskega jezika, ki je tudi po osamosvojitvi eden od ključnih gradnikov naše identitete. Vendar praksa vse prepogosto kaže, kako je naša jezikovna (samo)zavest nizka. Da je slovenščina na različnih področjih zapostavljena, pa smo si, kot piše Agata Tomažič, največkrat krivi sami.
DIALOGI
VEDNO SMO BILI SLABI UČENCI ZGODOVINE
William Ospina, pesnik, pisatelj, publicist in eden najvplivnejših južnoameriških esejistov, je neutrudni zasledovalec kolumbijskega značaja in težav, ki iz (pomanjkanja) tega izvirajo. Pa tudi potrpežljiv, ko mora vedno znova pripovedovati o svojem prijateljstvu z nobelovcem Gabrielom Garcío Márquezom. Z njim se je pogovarjala Tina Podržaj.
KRITIKA
KNJIGA: France Bučar: Prelom, do katerega ni prišlo (Marko Pavliha)
KNJIGA: Dušan Šarotar: Panorama (Gabriela Babnik)
KINO: Gemma Bovery, r. Anne Fontaine (Špela Barlič)
PERSPEKTIVE
ANEJ KORSIKA: Samo Amor
Tiskana izdaja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
