Delavnica pod strašnim nebom
Ivo Svetina: Strašni delavci. Mladinska knjiga (Nova slovenska knjiga), Ljubljana 2014, 134 str., 24,94 €
15. 05. 2015
Na naslovnici najnovejše Svetinove pesniške zbirke Strašni delavci se z nepregledno belino bori ogleno črno obrobljena silhueta pesnika, ki si podpira glavo in strmi v prelomljen grški steber – simbolika z nje kar kriči in obljublja pomensko bogato zbirko, ki predstavlja precejšen zalogaj tudi (literarno)zgodovinskim navdušencem. Postopno razkrivanje konteksta se začne že z markantnim naslovom: skovanka »strašni delavci« je izposojena pri Rimbaudu, simbolistu, ki je s svojo poezijo – tej lahko mirne vesti rečemo kar vihrava eksplozija – pečat pustil tudi v ustvarjanju Iva Svetine. To je tudi edina medbesedilna navezava v zbirki, ki je posebej razložena z opombo, nepregledno število ostalih pa ostaja prevlečeno s tančico skrivnostnosti in se razkriva vsakomur drugače.
Za lažji pregled so pesmi razdeljene v štirinajst poglavij oziroma tematskih sklopov, ki imajo vsak svoje ozadje. Nekateri so bolj jasni, drugi malo manj, kar je odvisno predvsem od kulturnega horizonta bralca. V največjo pomoč pri razbiranju so lastna imena, ki jih v zbirki ne primanjkuje – Svetina v svoje pesmi vpenja zgodovinske osebnosti (Balzac, Keats, Shelley, Ginsberg, Rilke, Feltrinelli, Kopernik, Macha), božanstva (Anubis, Afrodita, Andromeda) in antične junake (Odisej, Telemah, Penelopa), poseben status pa imajo simbolisti, ki so povečini omenjeni posredno. V Strašnih delavcih je močno prisotna dediščina simbolizma; najdemo verze o Mallarméju in Valéryju, »barve se mešajo z glasovi in glasovi z vonji: / sinestezije so ga prikovale ob Učitelja«, pa tudi o najslavnejšem simbolističnem simbolu – pahljači, ki je »perutnice bitja, ki nikdar ne poletí«, njihov vpliv pa se zrcali tudi v slogu pisanja.
»Strašni delavci so pomensko razkošna zbirka, in čeprav je njena enigmatičnost na trenutke skorajda strašljiva, je obenem nagrajujoča in polna domislic, citatov, navezav, aktualizacij in kritičnih pretresov.«
Ogromno je estetike grdega, ki ima seveda svoj namen; če smo imeli pri Baudelairu gnijoča trupla, imamo pri Svetini »posiljena otroška stegna, / razčetverjena telesca«. Svetina je mnogokrat brutalno okruten in ravno ta grafičnost nasilja spodbode in prebudi iz območja varnega, rutinskega branja ter potencira že tako močne in izrazite podobe (»V poldrugem metru / snega, posutega s finimi smrekovimi iglicami, / kamor so zagrebli lisice in zadrogirane veverice«). Seveda pa je to samo eden od aspektov njegove poezije, prav tako učinkovito zna biti ciničen (»Onstran pa sladko življenje, / še po smrti srkajoče dry martini«; »Vračam se v reko, v kateri sem že stal, / tega mi ni bilo treba prebrati v knjigi«), lirsko (»da je maj in Karel Hynek Mácha in opoj«) ali epsko navdahnjen (»idila, vredna heksametrov«; »zakoni so, četudi so jih zapisali ljudje / besedne igre bogov / prerivajočih se na ledenih špicah Olimpa«).
Oblikovno so pesmi napisane v prostem verzu, toda Svetina v zapisu ohranja obliko kitic, in čeprav rime praviloma ni, nekateri elementi ustvarjajo pridih klasične poezije; to so predvsem pogoste poosebitve (»in noč je zalila / truplo vrh piramide in otrokom zaukazala, / naj se skrijejo v ogenj – / soj njihovih oči bo zapisan v risbo galaksij«) in inverzije (»četudi zanj je bilo rezervirano nebo«).
Strašni delavci so pomensko razkošna zbirka, in čeprav je njena enigmatičnost na trenutke skorajda strašljiva, je obenem nagrajujoča in polna domislic, citatov, navezav, aktualizacij in kritičnih pretresov. S svojo raznolikostjo tematik ter s časovnimi in geografskimi skoki poskuša odpirati nova okenca v stare svetove, kar ji včasih uspe bolje, drugič slabše. Zbirki škodi predvsem njena dolžina, ki je ob takem viharju referenc predimenzionirana, zato se poezija mestoma izgublja sama v sebi, postaja monotona in daje občutek »že videnega«, kar ji odvzame veliko začetne ostrine in surovega čara.
Pogledi, let. 6, št. 9, 13. maj 2015
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Kos povsem eksplicitno in nekritično zavzema protikomunistično pozicijo ter enako pavšalno povzdiguje meščanstvo, hkrati pa kritiki ne pridruži nikakršnih predlogov oziroma alternativnih pristopov ali celo konkretnih političnih rešitev.«
