Ko bom velik, bom knjiga. Ne pisatelj, knjiga.
17. 03. 2012
Zgodba o ljubezni in temnini je Ozov »umetnikov mladostni portret«, s tem da je povsem odkrit glede večine imen, predvsem svojih lastnih prednikov. Med njimi je bilo nekaj vidnih osebnosti judovske države, predvsem stric Ozovega očeta Josef Klauzner (1874–1958), dolgoletni profesor humanistike na jeruzalemski univerzi in celo kandidat na prvih predsedniških volitvah v Izraelu leta 1949. Prav z rednimi družinskimi obiski pri njem Oz začne pripovedovati Zgodbo. Pikantna podrobnost teh obiskov je, da so se na njih redno srečevali tudi s starši sedanjega premiera Netanjahuja in da je sam Oz enkrat močno brcnil enega od bratov Netanjahu – a še danes ne ve, ali Benjamina ali njegovega brata?
Očitno je dolgi rep stričevega vpliva močno zaznamoval tudi istoimensko družino nečaka Arjeta, njegove žene Fanje in njunega sina Amosa. Arje in njegov brat David (ki je do smrti med holokavstom veljal za stričevega naslednika in bil profesor na univerzi v Vilni) sta bila sinova Klauznerjevega brata Aleksandra, bonvivanskega poslovneža, ki se je zares razživel šele v svojih poznih sedemdesetih, potem ko je ovdovel. Materina družina Musman se je, tako kot Klauznerji (po rodu iz črnomorske Odese), prek Trsta prebila do Tel Aviva, njen oče pa je bil do velike krize v tridesetih celo uspešen lastnik mlina in več nepremičnin v mestu Rivne v poljskem delu zahodne Ukrajine. A zaradi krize in naraščajočega antisemitizma so se izselili.
Podrobnosti o življenju v Ukrajini in na Poljskem se berejo kot epizode iz ruskih klasikov: velika čustva, strahotne tragedije, mogočno zgodovinsko ozadje oktobrske revolucije, poljskega nacionalizma, antisemitizma in sionizma – in majhne zgodbe s pridihom veličastnega. Zgodbo družine Musman kar v prvi osebi pripoveduje materina sestra Sonja, in čeprav so bili Klauznerjevi nesporno nadvse ugledna rodbina, je Ozovo srce Musmanovo. Kot pravi teta Sonja: »Zate sem mislila, da boš bolj Klauzner kot pa Musman. Danes nisem več tako prepričana.« Oz je to potrdil s spremembo priimka pri štirinajstih, ko je vstopil v kibuc: tedaj je priimek Klauzner spremenil v Oz, kar v hebrejščini pomeni »moč«.
O svojem očetu, Ozovem dedu, je teta Sonja rekla: »Tvoj ded je bil v srcu komunist, ne pa rdeči boljševik. Stalin se mu je zmeraj zdel kot drugi Ivan Grozni. Bil je, kako naj rečem, komunist in pacifist, narodnik, komunist in tolstojščik, ki je proti prelivanju krvi. Zelo se je bal zla, ki se skriva v duši, pri ljudeh vseh stanov. (…) Verjel je v dve stvari, tvoj ded: v usmiljenje in v pravičnost, derbarmen un gerehtikajt. Ampak po njegovem mnenju mora človek to dvoje zmeraj povezati: pravičnost brez usmiljenja, to je klavnica, ne pa pravičnost. Po drugi strani, usmiljenje brez pravičnosti, to je mogoče dobro za Jezusa, ni pa za navadne smrtnike, ki so jedli od jabolka zla. Takšen je bil njegov nazor: malo manj reda in malo več sočutja.«
Preprosto povedano: to je velik tekst (v gladko tekočem, elegantno tkanem prevodu Mojce Kranjc) velikega pisatelja, ki virtuozno piše z orjaškim zamahom na komaj predstavljivo obsežnem zgodovinskem ozadju, tega pa prepleta s fascinantnimi usodami posameznikov. Povrhu še skozi oči otroka in nove države ljudstva, ki se je po dveh tisočletjih vrnilo v svojo nekdanjo domovino. In se s tem zapletlo v novo zgodovinsko »situacijo«, kot ji rečejo v samem Izraelu. Oz sicer verjame, da je izraelsko-palestinski spor lažje rešljiv kot tisočletne travme judovskega naroda, a prav zdajšnje razprave o morebitnem napadu na Iran vzbujajo dvome. Tako dobra literatura, kot je Zgodba o ljubezni in temnini, pa jih seveda vedno znova presega. Za nekaj časa – kar pa Oz izpostavi v zadnjem stavku svojega romana To Know a Woman (Poznati žensko) iz leta 1989, ko glavni junak, na začetku ovdoveli Joel, spozna, da se življenje sestavlja iz trenutkov prekipevajoče sreče – in ponižnosti. Ena sama ljubezen in temnina.
Pogledi, št. 5, 14. marec 2012
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Kos povsem eksplicitno in nekritično zavzema protikomunistično pozicijo ter enako pavšalno povzdiguje meščanstvo, hkrati pa kritiki ne pridruži nikakršnih predlogov oziroma alternativnih pristopov ali celo konkretnih političnih rešitev.«
