Ljubljanska »lumpenaristokracija«
Zoran Hočevar: Ernijeva kuhna. Založba *cf (Zelena zbirka). Ljubljana 2010, 202 str., 16 €
25. 08. 2010
Ernijeva kuhna, zadnji roman enkratnega kresnikovega nagrajenca Zorana Hočevarja, je neke vrste triler z napako. Je z intrigami prepletena zgodba, ki obsega vse od zapeljevanja, prevar do tatvin in kljub vsemu dogodkovnemu bogastvu pušča za sabo neprijeten občutek neutemeljenosti.
Ernest Marn - Erni, protagonist romana, je nergač v srednjih letih. Odlikujeta ga predvsem goreč ljubljanski lokalpatriotizem in skrivnostno kuharsko mojstrstvo, ki ga je sklenil zadržati zase. Pravnik, ki svojega poklica ne prakticira, bogataš, ki svojega denarja ne izkoristi, brez ljubezni, za katero se mu zdi, da bi ga lahko osmislila, je Erni nekdo, ki že leta živi v praznini s svojo mačko in klapo podobno resigniranih prijateljev iz Ferenta. Je človek, ki se mu že leta ni nič zgodilo in je tik pred tem, da se mu zgodi vse.
Erni je samotar, ki je svojo samotnost dvakrat podčrtal z odločitvijo, da nikomur ne bo razkril skrivnosti svojega kuharskega genija. Čeprav ima prijateljsko skupnost, s katero preživlja popoldneve v lokalnem baru Vesolje, je načelno nezaupljiv in ve, da se bo zares lahko zbližal s človekom šele, ko bo srečal idealno žensko, na katero že kar nekaj časa čaka. Je človek, ki v življenju predvsem čaka in ga lahko spravijo v tek samo res skrajno zaostrene okoliščine in ljudje, ki imajo z njim ali z njegovim denarjem zelo resne namene. Erni je nekdo, s katerim nenehno manipulirajo in ki mora od začetka do konca romana skozi neskončno število prisil, da bi na koncu spoznal, da se lahko včasih tudi sam odloči za spremembe.
Roman je umeščen v slovensko sodobnost, v katero posega z nenehnimi referencami iz političnega in kulturnega življenja od osamosvojitve do danes. V prvem planu je Ljubljana kot ključna točka Ernijeve identifikacije. Hočevar z opaznim pretiravanjem nenehno tematizira fenomen meščanstva kot življenjskega sloga, ki pride prav ljudem, ki nimajo ničesar drugega, na čemer bi se lahko utemeljevali. Erni in njegovi prijatelji, od podjetnikov do brezdomcev, so živa ilustracija ljudi, ki jim Ljubljana koristi kot nadomestek za resnično življenje. Mesto je kulisa, ki priročno zakriva luknje v odnosih z bližnjimi in s samim sabo.
Ton pripovedi, položene v Ernijeva usta, je lahkoten in ambiciozno humoren. Odlikujejo ga občasni refleksivni prebliski, ki pa so nanizani brez pravega občutka in večkrat dajejo vtis, da jih je avtor naključno podtaknil v roman, ne da bi se zanje potrudil poiskati ustrezno mesto.
Površnost, tudi v globljih plasteh pripovedi, je eden izmed glavnih problemov Ernijeve kuhne. Dogodki se nizajo brez prave motivacije in pogosto neutemeljeno obvisijo v zraku. Zdi se, da je glavno gonilo dogajanja naključje, to pa je problematično glede na avtorjevo spogledovanje s konceptom trilerja. Čeprav protagonist nenehno izraža svoja sumničenja in predvidevanja, bralec naprej posumi, da gre prej za njegovo osebno paranojo. Erniju verjamemo šele, ko njegova sklepanja potrdi kdo izmed njegovih sogovorcev. Verjetneje se zdi, da je Erni psihotik, kot pa nekdo, ki se je zares znašel na presečišču burnega dogajanja.
S konceptom Ernijeve kuhne ni nič narobe – lahkotna kriminalka z zateženim ljubljanskim kuharskim genijem v glavni vlogi, ki ji k teži prispevajo lucidni uvidi v resničnost slovenske sodobnosti, sliši se kot zasnova, ki bi zlahka uspela. Vendar roman nenehno pušča vtis, da avtor vanj ni vložil dovolj truda. Je branje, ki sicer razvedri, vendar zbuja preveč dvomov, da bi bralcu omogočil pravo zadoščenje.
Pogledi, avgust 2010
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
