Psihološki triler kot poskus literarnega obeleženja Ptuja
Zdenko Kodrič: Nebotičnik Mitra. Študentska založba (Knjižna zbirka Zapisani v Ptuj), Ljubljana 2011, 201 str., 25 €
21. 01. 2012
Zdenko Kodrič je svoj šesti roman Nebotičnik Mitra napisal »po naročilu«: z njim naj bi pomagal postaviti Ptuj na evropski literarni zemljevid. Knjiga je izšla v posebni zbirki, ki se financira tudi iz projekta Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture, v katerega se Ptuj vključuje kot partnersko mesto. Naslov, ki opozarja na rimsko preteklost mesta, ko je bil Ptuj eno izmed središč mitraizma, se nanaša na »življenjsko delo« pripovedovalca, arhitekta Dejana Vračka, ki se z njim prijavlja na razpis ptujske mestne občine. Vse je videti, kot da se zgodba osredotoča na koruptivni potek razpisa in izbruh afere, ki privede to tega, da sprva »izigrani« protagonist na razpisu, potem ko se zanj potegne ljudska množica, vendarle zmaga. A že to, da se kljub takšnemu razpletu dogodkov protagonist odloči narediti samomor, kaže, da je fokus romana prenesen drugam, namreč na protagonistove notranje konflikte.
»Če pustimo ob strani vprašanje, koliko nam uspe Nebotičnik Mitra približati Ptuj, ugotavljamo, da gre za nezahtevno branje, ki stavi na spletke, okultizem in teorije zarote in ki ga lahko žanrsko jasno označimo za psihološki triler.«
Besedilo se začne s prvoosebno pripovedjo, v kateri se protagonist spominja travmatičnega dogodka iz otroštva, ko mu je v avtomobilski nesreči umrl oče. Pripoved je v nadaljevanju tretjeosebna in menjava dve perspektivi, poimenovani »od zunaj« in »od znotraj«. Na nezanesljivost pripovedovalca smo opozorjeni: »od znotraj« najdemo namreč to, kar protagonist kot kakšen jasnovidec doživlja kot zunanji svet, skratka njegov notranji svet, za katerega je nemogoče ugotoviti, v kolikšni meri ustreza resničnosti. Njegove vizije se zdijo halucinatorne, saj odražajo pretirane strahove in megalomanske želje. Protagonistova paranoja se najprej nakaže v odnosu do njegovega šefa in bratranca Bojana, za katerega meni, da je član tajne mednarodne združbe, ki si prizadeva podtalno vladati svetu. Bojanovo izbranko Ariano, s katero se romantično zaplete, ljubosumno obtoži izdajstva ter jo napade z ostrimi pisarniškimi predmeti – izkaže pa se, da je bil prizor le Dejanova sadistična fantazija. Nazadnje začnejo k njemu dotekati sporočila starejših občanov, ki mu zagotavljajo, da ni njegov načrt nobena izvirna pridobitev, pač pa zgolj obnovitev ideje, ki je bila v mestu skovana že zdavnaj.
Protagonistov nebotičnik, ki se zažira v naravni tek reke Drave, lahko vidimo kot babilonski stolp, falični simbol in spomenik človeški nečimrnosti. Zdi se, da je Dejanov greh, ki ga spravi ob pamet, prav njegova neodprtost sodelovanju, istovetenje s svojim delom ter pričakovanje, da se bo z njim »afirmiral«. Pripoved kaže vse več dezorientiranosti in zmede, k surrealističnemu vzdušju pa pripomore tudi shizofreničen prehod na prvoosebno pripoved, v kateri kot pripovedovalec nastopi že pokojni oče enega izmed starcev, ki se želijo z Dejanom pogovoriti o njegovih skicah. Roman se konča s protagonistovim skokom z mestnega stolpa, s katerega se mu, mimogrede, odpira čudovit razgled na mestno arhitekturo. Z zadnjim stavkom se besedilo vrne k začetku, k nenavadni frazi »prebuditi jutro«, ki naj bi jo uporabljal Dejanov oče in ki prikliče v misli sončnega boga Mitro. Sklepati je mogoče, da izhajajo protagonistove težave iz njegovega nerazrešenega odnosa do očeta oz. iz njegovega ojdipovstva.
Če pustimo ob strani vprašanje, koliko nam uspe Nebotičnik Mitra približati Ptuj, ugotavljamo, da gre za nezahtevno branje, ki stavi na spletke, okultizem in teorije zarote in ki ga lahko žanrsko jasno označimo za psihološki triler. Ob dinamični zgradbi pripovedi, bogati z analepsami, ponudi tudi kritiko malomeščanstva, ki jo postreže s ščepcem humorja. To, da zaplete mnogo niti ter njihovo razrešitev prepusti bralčevi interpretaciji, pa je romanu samo v pohvalo.
Pogledi, št. 1, 11. januar 2012
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
