(Šarmanten) proces brez produkta
Biti svoj lastni prevod/ Being One’s Own Translation/Essere la traduzion di se stesso. Produkcija KUD AAC Zrakogled; koprodukcija Center za slovensko književnost, Ljudmila, Gledališče Koper, Galerija ŠKUC in Skupnost Italijanov Santorio Santorio Koper. Ljubljana, Galerija ŠKUC. Premiera 8. 12. 2010 (zapis po ogledu ponovitve 9. 12.), 40 min.
15. 12. 2010
Ta avdiovizualni performans odpira zanimiva vprašanja o možnostih kombiniranja različnih umetnosti, različnih tehnik kreativnega izražanja in konec koncev tudi neumetnostnih disciplin, kot sta prevodoslovje ali literarna teorija. Lahko citiramo kar Gašperja Maleja, prevajalca in pesnika ter avtorja besedila, nastalega na podlagi njegove druge pesniške zbirke Rezi v zlatem, ko pravi »Zgodba se je začela v pesku in prahu med čudnimi žarometi in zlatim lesketanjem.« Performans se je tako začel in končal.
»Biti svoj lastni prevod pomeni tudi biti svoja lastna predstava, biti svoj lastni živi dogodek, biti svoj lastni proces nenehnega prepletanja različnih medijev in de- ter rekonstruiranja lastne identitete.«
Prek besed performerke Sonje Polanc, režije Urbana Beline in glasov Matije Barla, Brede Biščak, Izidorja Čoka, Klarise Jovanović, Franca Jurija, Andreja Kalca, Taje Kramberger, Katjuše Ručigaj, Marka Sosiča, Maria Stefféa, Gorana Ziralda in Ive Ziraldo smo vstopili v eklektični svet besed, svetlobnih efektov, glasbe, zvoka, stroboskopskih luči in – številnih jezikov in narečij. V nemščini, angleščini, francoščini, hrvaščini, grščini, ruščini, španščini, nizozemščini, italijanščini, japonščini, korejščini in tržaškem dialektu smo se popeljali skozi avtorjeve tesnobe, skozi »prostore, kjer se zgodbe razpletajo drugače«, pokrajine nedorečenega, te postmoderne prevare, in poskusili v »enem zalogaju pogoltniti vsa semena diskurza«.
Dogodek, poimenovan Biti svoj lastni prevod, še najnatančneje opredelimo kot proces, h kateremu je bilo vabljeno tudi občinstvo. Performans je raziskovalni proces, podoben prevajanju, le vizualiziran in interaktiviran.
Biti svoj lastni prevod lahko razumemo tudi kot nenehno človekovo reprezentiranje, kot poskus iskanja besede ali besed, s katerimi želimo povedati misel. Včasih so to besede, za katerimi želimo skriti misel in je hote ne dovolimo ubesediti, saj gre za misel, ki je preveč pomembna, včasih preveč nevarna ali enostavno preveč krhka, da bi jo direktno izrazili. Če parafraziramo Branka Miljkovića. Če pa parafraziramo Gašperja Maleja, prevod spaja tukaj in tam, oba svetova. Prevod je most, po katerem lahko pazljivo hodimo, res pa je, da se na tem mostu ne zadržujemo prav dolgo, vedno odidemo, sem ali tja.
V procesu Biti svoj lastni prevod pa se na mostu prevodoslovja zadržimo malo dlje in tako pridobimo čas za premislek, (avto)refleksijo ali enostavno uživanje v besedah, ki nam ne zamerijo niti, če odtavamo – prav v asociativnosti se namreč izraža njihov pravi pomen.
Biti svoj lastni prevod pomeni tudi biti svoja lastna predstava, biti svoj lastni živi dogodek, biti svoj lastni proces nenehnega prepletanja različnih medijev in de- ter rekonstruiranja lastne identitete.
Končni produkt procesa prevajanja je prevod. Končnega produkta procesa Biti svoj lastni prevod ni, konec performansa je lahko njegov začetek. Ptice, ki letijo s sten proti občinstvu, so lahko besede, ki iščejo nove avtorje in nove začetke.
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
