24. bienale oblikovanja BIO 50
Oblikovanje vsakdana z odprtostjo in sodelovanjem
17. 10. 2014
Kakšen pomen ima danes termin oblikovanje ? Se je vsebinsko jedro oblikovanja premestilo glede na prvi bienale industrijskega oblikovanja v Evropi leta 1964 v Ljubljani? Snovalci letošnjega so radikalno obrnili na glavo koncept dosedanjih razstav.
Namesto prikaza izdelkov, ki so v domeni kreatorja oblikovalca, je glavni kustos Jan Boelen s kustosinjama Majo Vardjan in Cvetko Požar na ogled raje postavili specifičen, sodobno zaznamovan oblikovalski proces. Sto dvajset udeležencev je od februarja do septembra delovalo v tem eksperimentalnem okviru z namenom, da bi korenito prevpraševali vsakdan s trasiranjem novih vizij in alternativnih taktik oblikovanja.
Osrednja razstava BIO 50 z naslovom 3, 2, 1 ... TEST prikazuje analize in rešitve 11 skupin v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, ki je tudi nosilec bienala, ter v Jakopičevi in Moderni galeriji. V Jakopičevi galeriji je ob tem prikazana retrospektiva Bienale industrijskega oblikovanja skozi 50 let s 138 eksponati, ki so si tu v minulih letih prislužili nagrade ali častne omembe. Nas pa bo zanimalo predvsem, ali je sodelujočim uspelo ta drzen pomenski obrat letošnjega bienala materializirati tudi v dejanskosti, v prikazanem.
Testni okvir: kritika vsakdana, odprta koda, sodelovanje
Bienale gradi svoj konceptualni okvir iz negacije danega. Gre za zavračanje običajnega dojemanja oblikovanja kot (zgolj) dizajniranja nekega izdelka, saj se bienale poskuša postaviti na nasprotni breg od tovrstnih produktno naravnanih praks in spektakelsko insceniranih dogodkov, ki ravno to produkcijo komoditete in potrošništva še bolj potencirajo.
»Ena od ambicij BIO 50 in njegove raziskovalne platforme je prenesti radikalnost odprte kode s programske še na strojno opremo.«
S spraševanjem, kaj je oblikovanje in v katera polja lahko posega, ima letošnji BIO intenco preskočiti od oblikovalskega sveta koblikovanju sveta. Oblikovanja namreč noče vzeti kot dejavnosti, ki je sama sebi namen: kot piše belgijski kustos Jan Boelen v spremljajočem katalogu Oblikovanje vsakdanjega življenja, je BIO obrnjen k refleksiji te dejavnosti zato, da jo vrne k njenim koreninam – zadovoljevanju vsakdanjih človekovih potreb. Oblikovalec je v tem okviru zgolj del omrežja, en člen skupnosti, kjer se ob sodelovanju in prostem pretoku vedenja spodbujajo vrednote in kvaliteta nad profitom in formo. Povedano drugače: Boelen se je namenil to aktualno, korenito in alternativno zarezo v paradigmi oblikovanja, ki prestavlja fokus s posamičnega izdelka na proces sodelovanja in širjenja, uprostoriti v praksi kot nekakšno metaforo odprte kode. Odprta koda zavrača intelektualno lastnino in avtorske pravice. Ena od ambicij BIO 50 in njegove raziskovalne platforme pa je prenesti to (radikalnost) odprte kode s programske še na strojno opremo. Kraljestvo te odprtosti je eden od velikih potencialov oblikovanja v prihodnosti: s premišljenimi rešitvami za bazične dejavnosti in izzive, kot so stanovanje, mobilnost, oblačila, prehrana in voda, lahko dejavno posega v formacijo družbe in s tem postane učinkovito socialno orodje, nemara zasede celo dejavno vlogo v demokraciji, o čemer v katalogu piše tudi Chantal Mouffe.
11 skupin, 11 tem, množica scenarijev
Ali so lahko te alternative, ki so danes v družbi in na trgu kljub zagrizenim odtisom sodobnih tehnologij v vsakdanjem življenju še vedno obstranske, sploh merodajne? Na mednarodnih razpisih izbrani oblikovalci ter uveljavljeni ali mladi strokovnjaki različnih strok iz 20 držav so se zbrali v skupine, ki so pod vodstvom slovenskih in tujih mentorjev »spremenile« Slovenijo v nekakšen laboratorij, kjer je lokalno metafora za globalni razvoj in kjer je včerajšnje vedenje, zadržano v dediščini, pomembno izhodišče za jutrišnje scenarije.
Razstava 3, 2, 1 ... TEST je, onkraj tega konceptualnega okvira, izrazito heterogena in kvalitativno po skupinah zelo različna, saj dejansko prikazuje množico potencialnih rezultatov, med katerimi so eni bolj, drugi pa manj prepričljivi.
Prikaz skupine Nanoturizem, ki si je prislužila tudi glavno nagrado letošnje mednarodne žirije, je zagotovo med boljšimi. Nanoturizem je na novo skovan termin, ki izkazuje izhodiščno kritiko do obstoječih taktik masovnega turizma in njegovega vpliva na okolje in družbo ter išče premise za formiranje nevsiljivih, lokalno zasnovanih in participatornih oblik turizma od spodaj navzgor. Izdatna raziskava te skupine, v katero je bila z delavnico vključena tudi ugledna londonska šola Architectural Association (AA), obsega primere iz Krakova, Zagreba, Maribora, Vitanja in Ljubljane. Medtem ko so v Mariboru ustanovili Rajzefiber biro, ki omogoča najemanje posebnih lokalnih vodičev po štajerski prestolnici, ki vodijo obiskovalce po netipičnih lokacijah mesta zunaj utečene turistične ponudbe, kot so zapuščena dvorišča, podzemni tuneli in nedokončane stavbe, so drugi sodelavci skupine v prvem nadstropju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje postavili čisto pravi začasni razstavni hotel. BIO50}hotel ima sicer omejene prenočitvene kapacitete, vendar lahko nanoturisti v zameno za aktivno vključitev v bienale (z organizacijo okroglih miz, pripravo lastnih dogodkov, preizkušanjem razstavljenih eksponatov) zastonj prenočijo v razstavni sobi Nanoturizma. Hotel je že dal streho nad glavo prvim gostom in ima do konca novembra kar zasedene kapacitete.
Prav tako prepriča rešitev skupine Dostopno življenje, ki postavlja v fokus problematiko številnih praznih zgradb v mestih, kjer se obenem mladi in starejši meščani soočajo z velikimi težavami pri urejanju svojega stanovanjskega vprašanja. Ta skupina je poleg nekaterih intervencij v povojnih soseskah Ljubljane za reaktivacijo skupnostnih prostorov primerjala tudi cene nepremičnin in razmišljala o scenariju, ko se bodo vrednosti zgradb zaradi prihoda tujcev morda še dodatno dvignile in dostopno Slovenijo nemara spremenile v luksuzno Slovenijo.
Sodelavci teme Spoznaj svojo hrano so na obrežju Ljubljanice v bližini MAO postavili muzejski zelenjavni vrt in vrtni paviljon za druženja tamkajšnje skupnosti, saj so alternativo aktualni mreži prehrane našli predvsem v spodbujanju lokalne pridelave ter krajevnih resursov. Temo izginjanja vode iz urbanega prostora je pretresala skupina Javna voda – javni prostor, ki je razstavila prototip stranišča NIMBY za zbiranje in fermentiranje urina (avtorica Henriette Wall). S kopico slovenskih lokalnih obrtniških praks so se srečali in delali udeleženci skupine Skrite obrti, ki so se lotili združevanja starih obrti in sodobnega oblikovanja pri obdelavi kamna, stekla, kovine, plastike, pa tudi suhe robe. Pri tem so ustvarili domala klasične oblikovalske izdelke, kot so stol ali luči, pa tudi nove produkte, kot je urbani voziček.
Obstoječega sistema izdelave in prodaje oblačil se na drugi strani lotevajo sodelavci Sistema mode, ki so svoje rešitve spet iskali v lokalnih danostih: pripravili so razpis za modne ustvarjalce Slovenska volna, kjer je volna eden od dosegljivih, a še ne izkoriščenih resursov v širši modni produkciji. Oblikovalci nato oblačil niso zgolj izdelali: izpolnili so tudi posebej zasnovano etiketo, na kateri lahko kupec ob podatkih o ustvarjalcu najde tudi informacije o transportu oblek, ceni vhodnega materiala in porabljenega časa.
Na Bienalu lahko vidimo tudi »naredi si sam« gospodinjske aparate in fotografijo prav takih mobilnih telefonov (skladno z idejo odprte kode) ter sistem mobilnosti, kjer kot osnovni gradnik nastopa Tomosov motor. Srečamo lahko torej tako pilotne predloge kot že skoraj delujoče alternative. Večina naštetih akcij je ob tem izrisu nekakšnih kritičnih sodobnih scenarijev za prebivalce, potrošnike in uporabnike tudi opremljenih z razpoznavno podobo, kar dokazuje, da je bienale tudi v tej spremenjeni konstelaciji večinoma uspel pokriti te »prvotne« naloge. Razstava kot celota pa v zadostni meri, tudi s svežino mednarodne zasedbe, izkazuje, da je bila kos ambicioznemu konceptu.
Pogledi, let. 5, št. 19, 8. oktober 2014
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
