Dr. Nadja Furlan Štante
Lažje je razbiti atom kot predsodke
Foto: Jože Suhadolnik
10. 05. 2013
Univerza na Primorskem je konec marca podelila častni doktorat pravniku dr. Boštjanu M. Zupančiču, ki je splošni javnosti bolj kot po svojih brez dvoma izjemnih dosežkih pri opravljanju dela sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu znan kot ploden esejist in avtor razmišljanj v medijih. Toda njegova misel nemalokrat skrene na spolzko področje spolne (ne)enakosti, zato se je na podelitev doktorata odzvala Komisija za ženske v znanosti pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport RS. Pod protestno izjavo se je podpisalo devet oseb obeh spolov, dr. Nadja Furlan Štante kot prvopodpisana.
Le malo za vestjo o podelitvi častnega doktorata prof. dr. Boštjanu M. Zupančiču, ki mu v protestni izjavi Komisije za ženske v znanosti med drugim očitate, da se imenovani »v svojih javno objavljenih delih na neznanstven način vključuje v pomembno družbeno razpravo o družbeni delitvi spolov«, je nacionalna televizija predvajala dokumentarec Med spoloma režiserke Špele Kuclar, v katerem je nastopal nabor »znanstvenikov«, ki so zagovarjali enako problematična stališča. Kako si razlagati, da prostor takim tezam namenja celo nacionalna televizija, ki tovrstne dokumentarce povrh snema za davkoplačevalski denar?
V tem vidim breme globoko zakoreninjenih protiženskih predsodkov, ki so se skozi zgodovino ohranjali in utrjevali in so globoko usidrani v našem kolektivnem spominu. Negativni spolni stereotipi in predsodki, ki povzdigujejo vpliv enega spola nad drugim, se pogosto skrivajo za na videz nedolžnimi izjavami, v vsakdanjih pogovorih, revijah, političnem in družbenem življenju, v medijih, vzgoji, v jeziku, na delovnem mestu, v Cerkvi in bogoslužju … Obkroženi smo s predsodki, ki škodujejo tako ženskam kot moškim, jih omejujejo, pospešujejo in ohranjajo seksistično miselnost in druge oblike prikritega nasilja med spoloma. Velja prepričanje, da je lažje razbiti atom kot predsodke. Poenostavljeno povedano ‒ predsodki so tisto, v kar se preprosto prepričamo, da je, in ne, kar v resnici je. Predsodki so male in velike laži, ki nam na videz olajšajo dojemanje in razumevanje sveta okoli nas in se k njim radi zatekamo, ko je treba opravičiti lastne neuspehe. Brez objektivne kritike se tako kaj hitro izgubimo v svetu predsodkov, ki nam ponuja nekritično zaspanost v odnosu do sebe, drugega in sveta.
Ste pobudnica protestne izjave Komisije za ženske v znanosti in obenem docentka na Univerzi na Primorskem – ali ste bili z namero podeliti častni doktorat prof. dr. Boštjanu M. Zupančiču seznanjeni že prej ali ste zanjo izvedeli iz medijev? Kdo so člani senata Univerze in kakšen je bil izid glasovanja?
Dokončno sem o imenovanju novega častnega doktorja za izjemne dosežke na področju znanosti ter odmevne prispevke na področju krepitve medčloveških odnosov izvedela po univerzitetni medmrežni objavi. Razkrivanje podrobnosti v zvezi z izidom glasovanja senata pa presega meje mojih kompetenc.
Kot znanstvena sodelavka Inštituta za sredozemske humanistične in družboslovne študije se med drugim posvečate raziskovanju krščanske feministične teologije in religijskega feminizma. Kako bi opredelili strokovno področje »krščanske feministične teologije«, ki se na prvi pogled zdi protislovno samo po sebi, in kako je v njem opredeljena vloga ženske v družbi in v odnosu do moškega?
»Človek, ki doseže zdravo raven samozavesti, postane v nekem smislu pozitivno feminističen in lažje razume oziroma sprejme idejo enakovrednosti.«
Feminizacija sveta v smislu emancipacije, ki svet počlovečuje, za sodobnega človeka ni več vprašanje, ampak pot, po kateri stopa. Pod vplivom feminizma se je počasi začela oblikovati tudi tako imenovana krščanska feministična teologija, gibanje, ki želi na novo opredeliti in postaviti vlogo ženske in njene identitete v Cerkvi in svetopisemskih tekstih ter opozoriti na njeno nepogrešljivost.
Krščanska feministična teologija je tako kritična teologija osvoboditve, kjer novi subjekt, to je ženska, pride do besede. V prvi vrsti poskuša kritično spraševati in pregledovati zgodovinski spomin krščanstva, ter v njem prepoznati, obuditi in pripoznati žensko vrednost. Rekonstrukcija preteklosti v okviru razsežnosti gibanja za osvoboditev ženske tako poskuša obuditi »her-story« (njeno zgodbo), ki je po mnenju krščanske feministične teologije v izrazito moški »his-story« (njegovi zgodbi) zamolčana. Do nastanka feministične teologije se namreč nikoli niso zares postavljale pod vprašaj negativne razlage svetopisemskih odlomkov, ki se nanašajo na ženske oziroma vprašanje spolov. Zato so negativne razlage skoraj dva tisoč let obvladovale krščansko tradicijo.
Krščanska feministična teologija poskuša ostati zvesta temeljnemu krščanskemu izročilu in opozarja na pomen enakovrednosti in enakopravnosti vseh ljudi (ne glede na njihovo spolno, rasno, etnično, versko pripadnost).
Pravzaprav se tudi besedna zveza »religijski feminizem« sliši kot oksimoron, bistroumni nesmisel; kakšno je razmerje med feminizmom in religijo – različnimi religijami? Zakaj je uveljavljeno prepričanje, da se izključujeta?
Religije so vsekakor pomemben ključ, ki v posameznih družbenopolitičnih strukturah pogosto odpira vrata patriarhalno usmerjeni miselnosti. Zaradi odrinjenosti in obrobnega položaja, ki so ga (bile) ženske deležne v posameznih religijah in njihovih hierarhičnih sistemih, je bil glas žensk precej utišan. Ženske so se navadile biti pasivni člen v občestvu, ki so mu pripadale. Zgodbe, v katerih so sodelovale, so pripovedovali moški, njihovo usodo so krojili moški. Njihova življenjska izpoved je postala izpoved moškega in ne njih samih.
Zato danes po vsem svetu, v vseh velikih oziroma glavnih religijah razna feministična gibanja pozivajo ženske, naj se tokrat postavijo v vlogo aktivnega subjekta in o svojih religijskih izkušnjah spregovorijo same. Tako govorimo o različnih oblikah religijskih feminizmov (islamski feminizem, judovski feminizem, krščanski feminizem …).
Kakšna je razlika med prizadevanjem za emancipacijo in družbeno enakost žensk ter feminizmom?
Pojem emancipacije žensk v temelju opisuje prizadevanje za pridobitev enakopravnega položaja žensk v družbi. Feminizem pa zaobjema mnogo več kot zgolj enakopravnost. Feminizem vsebuje oboje: doktrino enakih pravic za ženske in idejo družbene transformacije skozi ozaveščanje in transformacijo negativnih spolnih stereotipov in predsodkov na račun žensk. Feminizem združuje raznoliko zbirko socialnih teorij, političnih gibanj in moralnih filozofij, pretežno motiviranih z izkušnjami žensk, posebno v socialnem, političnem in ekonomskem kontekstu. Zaradi njegove pestre raznolikosti je bolje govoriti v množini, torej o feminizmih. Kot socialno gibanje se feminizem v prvi vrsti osredotoča na zmanjšanje in odpravo neenakosti med spoloma v družbi in se bori za enakopravno porazdelitev pravic žensk v družbi. Potem je tukaj feministični politični aktivizem, ki se navadno osredotoča na zadeve, kot so nasilje nad žensko in nasploh nasilje v družini, porodniški dopust, spolna diskriminacija, spolno nadlegovanje in nasilje …
S pojavom feminističnih aktivistk in aktivistov iz različnih okolij se je za teoretike feminizma pojavila možnost, da poskusijo ugotoviti presek med temami, povezanimi s spolom, in drugimi sociološkimi kategorijami, kot sta rasa ali sloj. Številne feministke in feministi tako danes zagovarjajo stališče, da je feminizem gibanje, ki si prizadeva za odpravo neenakosti, povezanih z družbenim slojem, raso, kulturo in vero, ki pa je obenem kulturno pogojeno in obravnava teme, relevantne za ženske v določeni družbi. V feminizmu gre torej za poskus oblikovanja kulture kot sožitja razlik, ki temelji na odgovorni svobodi in enakopravnosti.
Zakaj je feminizem pri nas postal psovka – razen če se za feministke izrekajo moški, kot na primer dr. Lev Kreft (takrat je to dobra šala)?
Beseda feminizem je očitno nabita z nasprotnimi pomeni, obtežena z občutji, ki spodbujajo pripombe, opredelitve in razlage; ima številne podtone, je močno stereotipizirana. V dolgih letih različnih, nasprotujočih si, celo popolnoma izključujočih se feminizmov se je marsikaj naložilo na to besedo. Eni pomeni so prevladali in izrinili druge.
Ko so članice nekega bralnega kluba v avstralskem mestu Victoria vprašali, kakšno literaturo berejo, so večinoma povedale, da ne marajo brati feministične literature in da se nikakor nimajo za feministke. Vendar pa so najraje brale prav knjige, ki veljajo za feministične – zgodbe o močnih, nesrečnih, uspešnih ženskah. Skratka zgodbe, v katerih so nastopale ženske kot vidni liki, vidni subjekti, v katerih so se tudi same prepoznale. In tudi živele so, pogojno rečeno, feministično: bile so samostojne, izobražene, zaposlene. Bi bilo lahko to protislovje žensk ali protislovje feminizma, ali pa morda le odpor do sprevrženega pomena izraza feminizem?
Pri reševanju enakosti spolov gre predvsem za dokončno sprejemanje sebe, ne skozi materialistično manifestacijo moči in ega, temveč skozi razvoj našega duhovnega bitja. Človek, ki doseže zdravo raven samozavesti, postane v nekem smislu pozitivno feminističen in lažje razume oziroma sprejme idejo enakovrednosti (spolne, rasne, verske, etnične, ekonomske …). Opolnomočene posameznice in posamezniki se torej zavzemajo za implementacijo etičnega imperativa feminizma kot naslednjega koraka v evoluciji medosebnih odnosov in dviga kvalitete medosebnih odnosov, in eden izmed teh, v slovenski družbi, je vsekakor tudi prof. dr. Lev Kreft.
Bi mnenja in stališča do žensk, izražena v dokumentarcu Med spoloma, lahko pospravili v predalček skupaj s tistimi značilnostmi slovenske družbe, ki jim rečemo nestrpnost do manjšin, deprivilegiranih in drugačnih?
Vsekakor. V tem vidim nezrelost in umanjkanje kritičnega vpogleda v vprašanja, ki so ključna za dvig kvalitete medosebnih odnosov in življenja ter ključna za izhod iz krize vrednot in odnosov, v kateri je sodobna postmoderna družba. Živimo v času velikih sprememb, ki od nas zahtevajo, da v prvi vrsti dosledno razrešimo vprašanje enakosti in enakovrednosti spolov. Pri tem igra ključno vlogo kritično prepoznavanje in preseganje ujetosti v negativno stereotipiziranje in predsodkovno zaznamovanost enega spola na račun drugega. Pravzaprav smo nekatere predsodke in negativne stereotipe o ženskah tako ponotranjili, da jih skorajda ne zaznavamo. Prav to je nevarno, ker se brez naše budnosti, pozornosti in kritične presoje predsodki zlahka ohranjajo in širijo ne le z religijo, temveč tudi v družbi in politiki.
*******
Objavljamo tudi izjavo Senata Univerze na Primorskem:
Izjava v zvezi z nasprotovanjem podelitvi naziva častnega doktorja znanosti Univerze na Primorskem, prof. dr. Boštjanu M. Zupančiču
Senat Univerze na Primorskem je na svoji 16. redni seji, 20. februarja 2013, po pregledu predlaganih kandidatov za priznanja in nagrade UP za leto 2012 z izrazito večino glasov sprejel sklep, da se prof. dr. Boštjanu M. Zupančiču podeli naziv častnega doktorja znanosti Univerze na Primorskem. Člani strokovne komisije za pripravo strokovnega mnenja o utemeljenosti priznanja so bili prof. dr. Ernest Petrič, prof. dr. Marko Pavliha, mednarodni pravnik prof. dr. Andras Sajò in prof. dr. Tomaž Pisanski.
Sklepati je, da se gnev skupine podpisnikov nanaša na osebno mnenje prof. dr. Boštjana M. Zupančiča, in sklepati je, da je pri pobudi vedno istega kroga posameznikov bilo sedanje vodstvo UP še enkrat zlorabljeno preko vsebin, ki jih težko komentira.
Mirella Baruca
Samostojna svetovalka za odnose z javnostmi
Pogledi, let. 4, št. 9, 8. maj 2013
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
