Slovenija ima koreografski potencial
Urbanobalet. Koreografija Sanja Nešković Peršin, Kjara Starič. SNG Opera in balet Ljubljana, Kino Šiška. Premiera 5. 5. 2010
19. 05. 2010
SNG Opera in balet Ljubljana je s ciklom Mladi koreografi dal priložnost še neuveljavljenim koreografom ustvariti daljše koreografije s poklicnimi baletnimi plesalci. Na prvem večeru, imenovanem Urbanobalet, sta se na odru Kina Šiška predstavili v slovenskem plesnem prostoru znani umetnici, solistka ljubljanskega baleta Sanja Nešković Peršin in plesalka ter pedagoginja Kjara Starič. Glede na njuna dozdajšnja krajša dela sta bili posebej za ta večer ustvarjeni koreografiji precej zahtevnejši zalogaj. Pobudnik cikla, donedavni vršilec dolžnosti umetniškega vodje baleta ljubljanske Opere Jaš Otrin, jima je omogočil delovne pogoje in prosto pot pri izbiri skladatelja, plesalcev, kostumografa, scenografa in oblikovalca luči. Svoboda izbire se je še posebno dobro izkazala pri skladateljih, ki sta napisala glasbo posebej za na novo ustvarjeni koreografiji, in pri izbiri odličnih baletnikov SNG Opera in balet Ljubljana.
Sanja Nešković Peršin je ustvarila že več sodobnih koreografij, tokrat pa je premierno predstavila svojo prvo baletno koreografijo Neverlanding v dolžini 35 minutna glasbo Saša Kalana. Pripovedna glasba je dopolnjevala, provocirala ali umirjala gib. Čeprav je potovala skozi različne zvočne pokrajine, je imela rdečo nit, prav tako kot jo je v koreografiji vzpostavljala podoba klasične baletne plesalke, ves čas postavljene na baletne špice (tehnično brezhibna Bojana Nenadović Otrin), ki se je pojavljala kot nasprotje sproščenemu in v tla usmerjenemu sodobnemu baletnemu gibu. Njena trzajoča pojava, ki hlepi po popolni lahkotnosti in tehnični dovršenosti, je pravo utelešenje romantičnega baleta.
Sanjski svet, ki ga ustvarjajo dela klasičnega baleta, je ponazorjen z učinkovito, a preprosto scenografijo – ogledaloma na desni strani. V njiju odsevajo podobe največ sedmih plesalcev, ki občasno presenetijo s hitrim in tehnično zahtevnim sodobnim baletnim gibom. Vtis lahkotnosti baleta spet pričara čutni pas de deux Tjaše Kmetec in Lukasa Zuschlaga. Gre za koreografijo, ki plesalcem omogoča pokazati vrhunsko znanje. Sanja Nešković Peršin je o tem povedala: »Ne želim, da bi bili plesalci goli poustvarjalci, od njih pričakujem, da sami kreirajo gib, jaz pa jih pri tem vodim in usmerjam.« Celotno podobo lepo zaokrožata kostumografija Uroša Belantiča in poetična svetloba Andreja Hajdinjaka, ki pa je tu in tam nekoliko prikrila zanimive detajle.
Sodobna plesalka in koreografinja Kjara Starič se zadnja leta izobražuje v New Yorku. V novi koreografiji Comfort Zone (»območje ugodja«) je pokazala svoje znanje, ki obsega vse od klasičnega baleta do različnih sodobnih plesnih tehnik. Glasbo je zaupala ameriškemu pianistu in skladatelju Francisu Coatesu III., ki je med seboj povezal slogovno raznovrstne zvrsti. 45-minutno koreografijo, v kateri so bili nekateri segmenti nekoliko predolgi, je v celoti ustvarila sama: »Koreografijo vedno pripravim vnaprej. Plesalcev v proces koreografiranja ne vključujem. Tudi Francis Coates je glasbo ustvarjal na že narejeno koreografijo, nekako tako, kot bi ustvarjal glasbo po scenariju za film.«
Vsebinsko se je Kjara Starič osredotočila na »območje ugodja«, v katerem se pogosto ujamemo, tako na delovnem mestu kot tudi v odnosih. To so ponazarjali v krogu premikajoči se plesalci, med katerimi se je tu in tam našel posameznik, ki je hotel temu ubežati. Območje udobja v intimnem odnosu med žensko in moškim je dobro ponazoril duet zanimive Georgete Capraroiu in za sodobni ples nadvse primernega Josepha Bunna. Formacija šestnajstih plesalcev je skupaj z izjemno vizualno pripovedno videopodobo Jasne Hribernik v preprostih, sodobnih plesnih gibih učinkovala zelo efektno. Kostumografija Almine Duraković je s sicer domiselnimi paževsko oblikovanimi tutuji v plesu delovala nekoliko okorno.
Ljubljanski baletni ansambel, ki naj bi se v matično operno hišo vrnil jeseni, je vajen različnih odrov, na katerih je gostoval med njeno prenovo. Manj primernega se je prevsem zaradi motečega brnenja aparatur in nagiba sedežev, ki onemogočajo pogled na celotnega plesalca, izkazal tudi oder Kina Šiške.
Cikel Mladi koreografi ima namen iskati nadarjene koreografe in spodbujati njihovo inovativnost. Še posebno močna želja je vzgojiti novo generacijo koreografov za klasični balet, saj jih močno primanjkuje. Cilj SNG Opera in balet Ljubljana – najti hišnega koreografa – je pričakovan, način odkrivanja talentov pa za mlade ustvarjalce več kot vabljiv. Poudariti je treba, da tudi ta cikel, podobno kot vsakoletni tradicionalni gala večeri novih baletnih koreografij na slovensko glasbo v organizaciji Društva baletnih umetnikov Slovenije, prikazuje, kako nadarjene umetnike imamo pri nas.
Pogledi, maj 2010
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
