Doživetje časa
ODER: 10 min južno. Produkcija EnKnapGroup, koreografija Olga Pona, Jordi Casanovas, David Zambrano, Dalija Aćin, Ivica Buljan. Center kulture Španski borci, Ljubljana. Premiera 24. 11. 2010 (zapis po ogledu ponovitve 25. 11.)
01. 12. 2010
Kaj pomeni v življenju 10 minut? Veliko ali nič, usodni dogodek ali nirvano, kreativni presežek ali rutinirano delo, ljubezensko zgodbo ali čustveno praznino … Deset minut je za koreografski omnibus dobilo na razpolago pet uveljavljenih avtorjev: srbska koreografinja Dalija Aćin, pri nas delujoči hrvaški režiser Ivica Buljan, Rusinja Olga Pona, Katalonec Jordi Casanovas in na Nizozemskem živeči Venezuelec David Zembrano. Pet miniatur o času, pet različnih minevanj, pet subjektivnih interpretacij časa in pet različnih kulturnih in zgodovinskih izhodišč je s svojo dovršeno plesno izvedbo uprizoril prvi profesionalni ansambel sodobnega plesa v samostojni Sloveniji, En Knap Group (EKG).
»»Spoštovana obiskovalka, spoštovani obiskovalci, s predstavo bomo začeli čez 10 minut,« je uradno sporočil glas na začetku prvih sekund kreacije »performerja hitrih gibov« Jordija Casanovasa.«
Mednarodna plesna zasedba Gyula Cserepes, Luke Dunne, Evin Hadžialjević, Lada Petrovski (ki je zaradi nosečnosti nekaj časa ne bomo videli na odru), Ana Štefanec in Tamás Tuza je v treh letih obstoja (z vmesnimi kadrovskimi menjavami) sodelovala z dvajsetimi avtorji s področja plesa in gledališča. Bogate izkušnje so plesalcem pomagale pri soustvarjanju desetminutnih vinjet, skoraj vsi avtorji so jim namreč ponudili možnost kreiranja giba in jih pri tem vodili skozi proces.
»Spoštovana obiskovalka, spoštovani obiskovalci, s predstavo bomo začeli čez 10 minut,« je uradno sporočil glas na začetku prvih sekund kreacije »performerja hitrih gibov« Jordija Casanovasa. Svoj del omnibusa je poimenoval Ne skrbi, a bodi pozoren in v njem preizprašuje performerja o njegovih občutkih 10 minut pred začetkom vsake predstave. Znak na pravkar očiščenem odru »Pozor, drsi!«, popravki make upa, preverjanje pulza in sproščanje nervoze z metanjem žogice prikazujejo pripravo, zbiranje koncentracije in nato stopnjevanje treme z opozorili, da je do predstave le še … minut, dobro prikažejo dogajanje v zakulisju pred začetkom nastopa.
Idejno zanimivih in doživljajsko močnih je bilo 10 minut režiserja Ivice Buljana, ki jih je poimenoval Lepo je morje izpod Oliba. Avtor je koreografsko vinjeto skupaj s plesalci ustvaril kar na omenjenem hrvaškem otoku. Plesalci so si izbrali vsak svojo temo, ki so jo dva tedna razvijali ob spoznavanju prebivalcev tega ruralnega otoka, njegove zgodovine in folklore. Dramaturško zaključena celota se je začela s petjem plesalcev, nadaljevala z njihovim osebnim plesnim izrazom doživljanja emocij med procesom (ki je doseglo vrhunec s temperamentnim nastopom Tamása Tuze) in končala z uprizoritvijo plesa z imenom tanec. Ivici Buljanu je uspelo iz nastopajočih izvabiti danes pri plesalcih prevečkrat pozabljeno igrivo in entuziastično doživljanje plesa.
Koreografijo ene vodilnih ruskih ustvarjalk na področju sodobnega plesa Olge Pone so pred kratkim premierno že videli v Rusiji ob uradnem obisku predsednika Türka. Na povabilo slovenske veleposlanice v Moskvi Ade Filip-Slivnik je ansambel EKG v okviru spremljevalnega programa predstavil še dve koreografiji iz lanske predstave 10 min vzhodno Iztoka Kovača in Edwarda Cluga. Olga Pona je v svojem delu z naslovom Točke in ločnice prikazala zanimiv koreografski jezik, ki temelji na čistosti linij in zahteva od izvajalcev dobro plesno tehniko.
Kako se jazz glasba izrazi prek giba slovenskega plesnega ansambla, je bilo vodilo pri ustvarjanju mednarodno uveljavljenega venezuelsko-nizozemskega koreografa Davida Zembrana. Pri njegovi koreografiji En dim, eno življenje je čutiti, da je plesalcem pustil svobodo pri kreiranju giba, pri tem pa se je premalo osredotočil na koncept in dramaturgijo.
Peti del omnibusa je prispevala beograjska koreografinja mlajše generacije Dalija Aćin. Kot je sama dejala, se je ukvarjala predvsem s problematiziranjem gibanja na odru. Zanimivo je, da je pri tem uporabila skoraj negibna plesna telesa v sicer dramaturško slabo definirani koreografski celoti.
Če primerjamo predstavo 10 min južno z lansko 10 min vzhodno, lahko rečemo, da so si bili tedanji idejno izjemno zanimivi koreografski deli med seboj še bolj slogovno različni (prispevali so jih László Hudi, Edward Clug, Iztok Kovač, Matjaž Berger, Snježana Abramović Milković, pozneje so dodali še koreografijo Matjaža Fariča).
Predstava 10 min južno, ki je nastala v produkciji Zavoda EN-KNAP in koprodukciji Mini teatra ter Bitef teatra, je ponovno omogočila še kako nujen vpogled v mednarodno dogajanje na področju sodobnega plesa in gledališča. Po besedah umetniškega vodje EKG in idejnega pobudnika koreografskega omnibusa 10 min Iztoka Kovača zdaj teh enajst kratkih koreografij omogoča poljubno oblikovanje repertoarja, poslanstvo tega projekta pa sta tudi povezovanje mednarodnih umetnikov in že omenjeni prikaz slovenskega sodobnega plesa v tujini.
Pogledi, november 2010
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
