Kdor prej pride, prej melje
31. 03. 2016
Petek, 25. marca, je bil za samozaposlene v kulturi posebej stresen dan. Čeprav umetnikom drugače ni treba vstajati prav zgodaj, je bila večina pokonci že v zgodnjih urah. Vedeli so, da bo tisti dan ministrstvo za kulturo objavilo poziv za kulturne žepnine, niso pa vedeli ure objave. Štela pa je vsaka minuta.Umetniki so se dobesedno zapodili v lov za 1500 evrov žepnine, ki jo lahko dobijo enkrat na leto iz proračuna, namenjenega kulturi. Vseh samozaposlenih kulturnikov v Sloveniji je okrog 2300, žepnino pa jih lahko prejme le 66, saj je za delitev na voljo 99.000 evrov.
Odločajo semaforji in hitrost poštnih uslužbenk
Glede na to, da socialni položaj umetnikov ni merilo za podelitev žepnine, in glede na to, da vsi izkazujejo primernost zanjo že zgolj zato, ker izpolnjujejo merila za status samozaposlenih, je izbira 66, ki bodo dobili žepnino, odvisna od drugih dejavnikov. Odvisna je od tega, kako hitro tečejo ali vozijo kolo, morda avto, koliko je od njih oddaljena pošta, koliko rdečih luči na semaforjih imajo na poti, kako dolga je vrsta pred poštnim okencem, ko prisopihajo predenj, kako urna je poštna uslužbenka in koliko je klepetava s strankami ali kolegicami ...
Zelo pomembno je tudi, da umetnik vnaprej dobro premisli, na katero pošto bo hitel, saj najbližja ni nujno tudi najhitreje dosegljiva, ker je na poti do nje morda več semaforjev kot do tiste bolj oddaljene, a brez semaforjev. Umetniki iz manjših krajev so lahko v prednosti, saj v nekaterih sploh ni niti semaforjev niti ležečih policajev. Dobro pa je tudi, če je umetnik spreten z računalnikom in hladnokrven po naravi, saj v živčnosti lahko hitro naredi napako, zaradi katere ga uradniki diskvalificirajo iz tekme.
Žepnino tako dobi tistih 66 umetnikov, ki prvi pritečejo na cilj oziroma oddajo na pošto izpolnjen obrazec, če se seveda pri izpolnjevanju niso zmotili zaradi živčnosti. Če se jim na primer pokvari tiskalnik ali jim jo zagode računalnik, nimajo možnosti.
Na spletni strani ministrstva piše, da je poziv odprt do porabe sredstev oziroma najdlje do 30. septembra. Vloge upoštevajo glede na datum prejetja, v konkretnem primeru to pomeni glede na dan in čas oddaje priporočene pošiljke na pošti. Če na priporočeni pošiljki ni označena ura, velja, da je bila tistega dne oddana ob 23.59.
Ponižujoča bitka
Ni mogoče reči, da ministrstvo za kulturo ni humano. Lahko bi poziv kandidatom za žepnine objavilo katerikoli dan in katerokoli uro v letu in tisti umetniki, ki jim 1500 evrov veliko pomeni, bi nenehno bolščali v računalniške zaslone, namesto da bi ustvarjali. Ampak ne, ministrstvo namreč na svoji spletni strani več dni prej napove, na kateri dan bo objavilo poziv za žepnine.
Je pa od leta 2014, ko so začeli žepnine podeljevati, ta dan in celo mesec vsakokrat drug. Tiste, ki napoved morda spregledajo, obvestijo njihovi prijatelji umetniki, prav preveč pa se iz razumljivih razlogov med seboj ne obveščajo − tako so zgodaj zjutraj vsi pretendenti za žepnine v nizkem startu.
Kako hitro so žepnine razdeljene, pove zgodba ene od pretendentk zanjo. Ta se je 25. marca v tekmo vključila bolj zaradi izziva, ki ga je postavila sama sebi, kot iz življenjske ali ustvarjalne potrebe. Bo dovolj spretna in hitra, bo lahko parirala mlajši konkurenci, saj je sama krepko v zrelih letih? Že zvečer je pripravila prijavni obrazec, na srečo je bil isti kot lani.
Poleg osebnih podatkov je treba na kratko predstaviti »realizirane in načrtovane dejavnosti v letu 2016«, »prispevek k ohranitvi in širitvi delovanja v kulturi v obdobju do konca leta 2017«, »dolgoročnejše načrte« in še nekaj podobnih stvari. A to je gola birokratska formalnost.
Pred računalnik je pretendentka sedla ob 7. uri in ves čas osveževala rubriko pozivi na spletni strani ministrstva. Manj vešči, ki so prežali na objavo v rubriki razpisi ali aktualno ali pa so morda pozabili osveževati stran, so čakali zaman do poznega večera.
Poziv je bil objavljen ob 15.05 uri, kandidatka za žepnino je prikolesarila na pošto ob 15.19 in pred njo je na isti pošti oddalo prijave že šest umetnikov, ki so izčrpani od hitenja in nervoze sedeli na stopnicah pred pošto. Ocenili so, da so žepnine najbrž pošle v vsega petnajstih minutah. Kaj pa če jih je na 66. mesto uvrščenih več z enakim časom? Le kdo bi vedel.
Ura objave poziva je bila letos primernejša kot lani, ko so ga objavili ob 12. uri, zaradi česar so bili umetniki iz krajev, kjer so pošte med 12. in 15. uro zaprte, čisto prepozni.
Ta način podeljevanja žepnin je že na samem začetku pojasnil takratni minister za kulturo dr. Uroš Grilc, ki jih je uvedel. So podpora samozaposlenim, in ne financiranje konkretnih projektov in ravno to naj bi omogočalo, da je poglavitno merilo pri dodelitvi denarja čas.
Bruto 1500 evrov žepnine na leto ni veliko, a za precejšnje število samozaposlenih v kulturi, ki komaj preživijo, je to sanjski znesek. Zato se tudi podajajo v ponižujočo bitko zanj.
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Problemi:
|
20.10.2010 Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Kos povsem eksplicitno in nekritično zavzema protikomunistično pozicijo ter enako pavšalno povzdiguje meščanstvo, hkrati pa kritiki ne pridruži nikakršnih predlogov oziroma alternativnih pristopov ali celo konkretnih političnih rešitev.«
