Znanost kot opravičilo za človekovo brezčutnost
14. 10. 2012
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so pred dnevi pospravili razstavo Bodies revealed ali Razkrita telesa. Velikanske srhljive reklame, ki še visijo po vseh koncih Slovenije s sliko dobesedno iz kože slečenega človeškega bitja z rožnatimi mišicami in rdeče obarvanimi žilami, vabijo z obljubo, da je to razstava z izobraževalno noto. Ljudem naj bi omogočala raziskovanje človeškega telesa. Na desettisoče obiskovalcev je to prepričalo in zaradi velikega zanimanja so nenavadno razstavo, ki že dlje časa kroži po Evropi, morali celo podaljšati.
Najbrž boste vprašali, kaj je narobe z razstavo, ki naj bi služila znanstvenim in izobraževalnim namenom. Načeloma nič, če bi ne bilo na ogled postavljenih nekaj deset pravih človeških trupel, razkosanih na sto načinov in umetelno plastificiranih in obarvanih, da si lahko na tisoče radovednežev od blizu ogleda, kakšnega ustroja so mišice, notranji in drugi organi, pa možgani in živčevje, kosti in kite, hkrati pa lahko vidijo tudi, kako črna so pljuča kadilcev, kako razvejeno je ožilje in tako dalje brez konca in kraja. Truplo za truplom. Dokler ne pridete do zadnje sobe, kjer na velikanski mizi leži človeško truplo, nasekljano v tanke rezine, kot bi se ga lotil slavni Hannibal Lecter. Nekatera trupla še imajo očesa v jamicah, druga so prerezana prek lobanje, tretja z izvlečenimi črevi, rodili in plodili ... Ob nekem osrednjem režnju človeškega trupla je še opaziti del nežnega obraza mladeniča z zaprtim očesom. Pri nekem drugem razgaljenem, iz kože danem truplu, so oči obrnjene navzgor, s čudno žalostnim pogledom.
Najbolj zanimivo pri tej razstavi je to, da v njej nihče ne vidi nič spornega. Trupla so namreč razkosana, razžagana, slečena iz kože in brezsramno postavljena na ogled – v znanstvene namene. Razstava je namenjena izobraževanju, širi splošno vedenje o tem, kako deluje naše telo. In če se še vedno najde kdo, ki ima tudi vpričo visokoletečih besed o znanosti kakšen pomislek, da gre vendarle za ljudi, ga brž pobijejo z drugim, skorajda nepremagljivim argumentom, češ, to so trupla kitajskih zapornikov in drugih ljudi, ki so posmrtne ostanke darovali v znanstvene namene. In zdi se, da ga ni sodobno razmišljujočega človeka, ki bi videl kaj spornega v tem, da so na Gospodarskem razstavišču na ogled razkosana človeška trupla, degradirana na stopnjo skrajnega materializma, na stopnjo dobrega biznisa. To sporočilo daje tudi izbrani razstavni prostor, Gospodarsko razstavišče ali naše največje sejmišče, kjer se prodaja in kupuje – zadnje čase tudi s človeškimi telesi.
Znanost je postala v življenju sodobnega človeka nesporna avtoriteta in očitno tudi najvišja moralna kategorija. Kar priporoči znanost, v to ne dvomimo več – četudi se neredko zgodi, da že v kratkem ista znanost dokaže, da so bila nekatera zdravila smrtno nevarna ali pa je neki strup proti mrčesu rakotvoren. Sodobnemu človeku, bitju razuma, je očitno skorajda nemogoče dojeti še veliko bolj tragično razsežnost hegemonije znanosti, ki ji, resnici na ljubo, dolgujemo številne pomembne pridobitve. Znanost žal odloča tudi na področjih, kamor ne sodi in kjer sta za človekov obstoj veliko pomembnejša sočutje in profesionalna etika. Znanost je danes domala izpodrinila tradicijo in prastaro človeško modrost. V imenu racionalnega in empiričnega posega na polje duševnega in duhovnega ter ruši ravnovesje v človeku in svetu. Posebej nevarna je znanost tedaj, ko preseže meje etičnega in moralnega. Prav to pa je edino, kar človeku priznava duhovne vrednote, ga dviga nad stopnjo živali in narekuje sočutnost ne le do živih, temveč tudi do mrtvih.
Pa poglejmo, kako je z znanostjo v primeru razstave Razkrita telesa. Posebna tehnika plastificiranja res omogoča pogled v človekovo telo, kjer se lahko poučimo o njegovem notranjem ustroju. Vendar le malo znanstvenikov, kirurgov in medicincev potrebuje tovrstne razstave, da bi se kaj novega naučili; za njih poskrbijo na fakulteti s povsem drugačno metodo dela. Vsem ostalim pa pogled v črevesje, možgane, maternice … ni nujno potreben, da bi bistveno bolje razumeli delovanje svojega telesa. Tudi k dvigu skrbi za zdravje taki ogledi ne pripomorejo bistveno. Kaj torej žene množice ljudi na ogled mrtvih? Prikrita človeška sla po uničenju? Nekrofilija?
Dolge vrste obiskovalcev na sejmišču dokazujejo, da se globoka tema v duši, ki je v srednjem veku gnala ljudi na oglede razčetverjenj in obešanj, ni kaj dosti spremenila. Nekoč je bila pravica v imenu kralja in Boga, danes pa je resnica v imenu Znanosti. Človekova volja do smrti je neizmerna, posebej v današnjem svetu, ko nam radost do življenja tako vidno usiha! Da ugotovite, da na zahodu vlada kultura smrti, pa zadošča že pogled na črno oblečene, z mrtvaškimi glavami okrašene mladeniče in mladenke. Mrtvaške lobanje najdemo celo na šolskih torbah in peresnicah! Razstava Razkrita telesa je odraz sodobne kulture smrti par excellence. Ljudje prihajajo trumoma, s seboj vodijo otroke in navkljub opozorilom se nenehno dotikajo razstavljenih teles, se čudijo in si jih v neskončnost ogledujejo. Gledajo smrt in se naslajajo – brez enega samega pomisleka, da so to bili nekoč ljudje, ki so hrepeneli, ljubili in jokali, kot oni sami.
Znanost je lahko krinka ne le za mrhovinarsko človekovo naravo (navsezadnje, človekovi predhodniki so se mnoga tisočletja preživljali z mrhovino) in brezkrajno otopelost, temveč tudi za zaslužkarstvo. Z eno besedo, gre za kvaziznanost, ki se napaja ob brezbrižnosti sodobnega človeka, ki mu ni nič več sveto. Niti njegovo lastno telo, kaj šele sočlovek. Le redki najbrž vedo, da na Kitajskem v znanstvene namene darovana trupla pripadajo največkrat političnim zapornikom. Z darovanjem posmrtnih ostankov preprečijo, da bi njihove pogosto obubožane in v nemilost padle družine morale plačati stroške njihove usmrtitve in pokopa. Dejstvo, da gre za Kitajce, tragičnosti ne zmanjšuje, temveč jo le še poglablja. Kaže na rasizem sodobne zahodne kulture, ki človeškim bitjem druge rase odreka pieteto, pravico do pokopa in posmrtnega miru.
Ob razstavi Razkrita telesa bi se moral vsak obiskovalec najprej vprašati: Ali bi si bil razstavo pripravljen ogledati, če bi bilo razstavljeno telo mojega otroka ali starša? Nekdo pa bi tudi moral javno povedati, da je znanstveni interes v tem primeru zgolj krinka za zaslužek. Velik zaslužek na račun velikega človeškega trpljenja in ponižanja.
P. S.: Do konca septembra si je razstavo ogledalo prek 61.000 obiskovalcev, kar ob vstopnici za 15 evrov nanese okoli milijon evrov!
Pogledi, št. 19, 10. oktober 2012
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Problemi:
|
komentarjev: 11
14.10.2012 Prispevki avtorja
Komentar:
|
komentarjev: 1
16.05.2011 Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
