Disko in valček kot gverila
The Politics of Dancing / Politika plesanja. Koreografija Matjaž Farič. Flota, Murska Sobota in Ljubljana, Plesni teater Ljubljana. 23. 5. 2013, 60 min.
17. 06. 2013
Ali vpliva močneje življenje na ples ali ples na življenje? Vprašanje se ob najnovejšem projektu koreografa in režiserja Matjaža Fariča postavlja samo od sebe. Plesno-gledališka predstava The Politics of Dancing nam odpira širši vpogled v ples, katerega moč pogosto podcenjujemo in pozabljamo, da se je ne le ohranil pod različnimi vladarji in elitami, temveč je pogosto pomembno vplival na družbene spremembe. To velja tudi za disko ples in valček, ki ju je Farič vzel pod drobnogled.
Gledalec vstopi v improvizirano disko dvorano, v kateri je DJ kar sam avtor predstave in nenehno predvaja skladbo I feel love kraljice diska sedemdesetih Donne Summer. Glasba polagoma utihne. Na prizorišču se pojavi angleški plesalec Darren Anderson in z namišljeno puško strelja v zrak, na steni za njim pa beremo besedilo skladbe The Politics of Dancing skupine Re-flex. Pridružita se mu plesalki Katja Legin in Barbara Kanc, oblečeni v črno-zlate, z bleščicami posute kostume in s svetlečimi motorističnimi čeladami na glavah (kostumografija Sanja Grcić). Združijo se v enotnem plesu, ki skozi ponavljanje gibov izraža veliko simbolike; od enostavnosti disko plesa do občutka povezanosti in enakopravnosti med pripadniki istoimenske scene. Prostor se napolni še s šestimi mladimi plesalci, ki v različnih formacijah tvorijo nekakšen scenski element skupaj z videom v ozadju, na katerem močna plesalka Kaja Janjić v izzivalnem rdečem kostumu sproščeno pleše in prepričljivo poustvarja atmosfero obdobja osvobajanja tabujev. Ples pospremijo citati iz radijskega dokumentarca BBC The Politics of Dancing: Kako je disco spremenil svet. Izvemo, da je šlo za prvo masovno underground gibanje, ki je nastalo v ameriški družbi po splošni uveljavitvi človekovih pravic v sredini šestdesetih. Povezalo je različne družbene skupine, tudi temnopolte in istospolno usmerjene. »Obdobje se je končalo z javno razstrelitvijo gore plošč disko glasbe na baseballskem stadionu v Chicagu,« zaključi Nada Vodušek v vlogi pripovedovalke.
»Predstava je večkrat učinkovito prikazala Faričevo poglobljeno raziskovanje dveh plesnih fenomenov in pri gledalcu odprla vrsto tem za temeljitejši razmislek.«
Glasba nas nato v tričetrtinskem taktu popelje v več kot dvestoletno zgodovino valčka, »ki je zaradi povezovanja s prizori divjega veseljačenja in razvrata dolgo veljal za prepovedan ples,« navaja John Hood v svojem eseju Hayek, Strauss in politični valček, ki je v reviji The Freeman izšel leta 2005. V kotu stoji plesni par v (pre)veliki medsebojni oddaljenosti. Plesalca brez dotikanja s krčevitimi gibi ponazarjata hrepenenje mladih po plesanju v paru in njihovo obremenjenost pod težo nekdanjih zgražanj in napotkov v slogu »vse starše pozivamo, naj svoje hčere obvarujejo pred to usodno kugo«, kot pripovedovalka sporoči občinstvu. Dogajanje se stopnjuje s prepletom valčka in sodobnega plesa, v katerem v moške obleke odeti plesalki in plesalec prikazujejo paleto občutkov, čustev in odnosov skozi domiselne ter natančno izvedene plesne izpeljave (plesalci so tudi soustvarjalci giba). Valček se, kot je poudaril Farič, dotika tudi politike: »To je tipičen germanski ples, ki se je pod nemško politično prevlado razširil po Evropi. Znani so plesi na Dunaju, na katerih se srečujejo ljudje, ki upravljajo z našimi financami, in ob valčku odločajo o našem življenju.« To predstava simbolično prikaže v nadaljevanju: plesalci se znajdejo v vrtincu državnih institucij na videu. Nato na prizorišče vkorakajo policisti, ki se grozeče bližajo plesnemu paru, glasen zvok helikopterja pa ustvarja občutek, kot da opazujemo stvari od zgoraj.
Predstava je večkrat učinkovito prikazala Faričevo poglobljeno raziskovanje dveh plesnih fenomenov in pri gledalcu odprla vrsto tem za temeljitejši razmislek. Zahtevnejše občinstvo pa bi morda pričakovalo več svežine v plesni izvedbi ali intenzivnejšo uporabo gledaliških elementov.
Pogledi, let. 4, št. 11, 12. junij 2013
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
