Izpolnjena najvišja pričakovanja
Oranžni 6. Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent sir Neville Marriner. Spored: Haydn, Webern, Holst. Ljubljana, Cankarjev dom, Gallusova dvorana, 8. in 9. 3. 2012
24. 03. 2012
Le nekaj taktov Haydnove Simfonije št. 59 v A-Duru, imenovane Ogenj, ne prav izstopajoče stvaritve iz sicer imenitnega simfoničnega opusa dunajskega klasika, je bilo dovolj, da se je potrdilo pričakovanje, kako bo ta koncert orkestra Slovenske filharmonije enkratno umetniško doživetje. K temu je seveda odločilno prispeval eden izmed največjih glasbenih poustvarjalcev druge polovice 20. stoletja, ustanovitelj in dolgoletni karizmatični vodja slovitega Orkestra Akademije St. Martin in the Fields, plemič po statusu in duhu, sir Neville Marriner. Seveda ne gre hvaliti dneva pred nočjo ne koncerta vnaprej razglašati za vrhunec abonmajske sezone Slovenske filharmonije, vsekakor pa mu lahko pripišemo za naše koncertne odre redko vrhunskost izvedbe, v kateri sta se pod lahkotno, toda učinkovito dirigentsko palico posrečeno srečali tehnična natančnost in pretanjenost. Ne smemo spregledati niti skrbno sestavljenega sporeda, v katerem sta že omenjeni Haydnovi simfoniji sledili skladba V poletnem vetru, idila za veliki orkester, prefinjena simfonična pesnitev v času nastajanja šele enaindvajsetletnega Antona Weberna (1883–1945), in dobro znana suita Planeti, skladba za veliki simfonični orkester angleškega skladatelja Gustava Holsta (1874–1934).
»Marriner je žlahten tradicionalist. V njegovi interpretaciji Haydnove simfonije ni opaziti »sodobnih« pristopov, še najmanj nekaterim dirigentom tako ljubega »kurjenja« tempa. Zato je čutiti pristno omiko in lepoto klasike s primernimi tempi.«
Marriner je žlahten tradicionalist. V njegovi interpretaciji Haydnove simfonije ni opaziti »sodobnih« pristopov, še najmanj nekaterim dirigentom tako ljubega »kurjenja« tempa. Zato je čutiti pristno omiko in lepoto klasike s primernimi tempi, jasno začrtanimi dinamičnimi odnosi in preprosto agogiko. Z občutkom (nekoč tudi uspešno delujočega) violinista se je izognil kovinski ostrini zvoka (pri filharmonikih, žal, prevladujoči maniri igre ob kobilici) in se s tendenco igre sul tasto vrnil k nevsiljeni lepoti zvoka, k polno zvenečemu, alikvotno uravnovešenemu, žametnemu zvenu godalnega korpusa, ki se je (zlasti v drugem stavku) kakor slap zlil v prostor.
Čudoviti, iz tihosti niča razviti pianissimo začetka lirične pesnitve V poletnem vetru je nakazal strastno predanost filharmonikov do še tako majhnih podrobnosti vizije dirigenta, ki je povedno liriko narave in samote Webernovih poletnih impresij, izpovedano v dolgo prikrivani mladostniški postromantično-impresionistični »pregrehi« (delu nastalem tik pred Schönbergovim vabilom in Webernovim prestopom k moderni in dodekafoniji), s poudarjeno občutljivostjo (odlična prva flavta in violinski solo!) v široko napetem loku izostrenih dinamičnih razmerij od skoraj neslišnega pianissima do mogočnega fortissima ter živahne barvitosti, povzdignil skoraj do popolnosti.
Sedemstavčna in daleč najbolj znana Holstova suita Planeti, v kateri je njegova dolgoletna nagnjenost k misticizmu našla svoj glasbeni odsev, je primer sijajno izpeljane orkestracije v imenitno zvočno krajino. Neizprosna ritmika, silovitost dinamičnih tokov in ravelovska gradnja napetosti (Mars), eterično bohotenje harmonij z mikavnimi diskurzi flavt, harfe in violine (Venera), scherzozna duhovitost (Merkur), veličastna himničnost (Jupiter), spleen vokalnih disonančnih fiksacij (Uran) … so bili izjemna priložnost za prikaz izraznih in izvajalskih energij polno zasedenega orkestra. Filharmoniki so jo pod taktirko velikega mojstra Marrinerja z izjemno ubrano in navdihnjeno izvedbo petdesetminutne Holstove suite, tako kot že Haydnove simfonije in Webernove pesnitve, docela izkoristili, poslušalcem, ki jih je bilo prvi večer le za dobro polovico dvorane, pa ponudili resnično izjemen glasbeni užitek.
Pogledi, št. 5, 14. marec 2012
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
