Ivo Svetina odgovarja Dragu Bajtu
Foto: Blaž Samec
23. 01. 2013
Obtožbe na račun vodstva Društva slovenskih pisateljev (DSP), ki jih je zapisal Drago Bajt ob Izjavi v podporo protestom (Pogledi, 9. januar 2013), ki je bila sprejeta na rednem občnem zboru 12. decembra lani, so težke. A neupravičene.
Predsednik Veno Taufer in upravni odbor v nobenem primeru nista ravnala v nasprotju z veljavnimi društvenimi akti. V vabilu na občni zbor je bilo kot 2. točka dnevnega reda zapisano vprašanje: Kaj lahko počne DSP v hudi moralni in vrednostni krizi v Sloveniji? S tem je bil začrtan okvir pričakovane razprave. Občnega zbora se je udeležilo okrog štirideset članov, kar je, skladno s statutom, po polurnem odlogu začetka zbora, pomenilo, da je zbor sklepčen. Zakaj vlada med pisatelji zaskrbljujoča nezainteresiranost za delovanje Društva, ki je lani praznovalo 140. obletnico ustanovitve, bi moral odgovoriti vsak član zase. Najprej sebi. Kajti če se mu zdi Društvo nepomembno, lahko vsak trenutek iz njega tudi izstopi. In če se Drago Jančar celo »pohvali«, da že dvajset let ni aktiven v njem, je to dovolj zgovorno dejstvo, ki po mojem trdnem prepričanju več govori o nedejavnem članu Društva kot o Društvu samem.
Po skoraj dveurni razpravi sem prebral Izjavo, nad katero se škandalizira Drago Bajt. Dve konkretni pripombi oz. popravka sta bila sprejeta in nato je bila Izjava soglasno sprejeta. Drago Bajt je bil na občnem zboru prisoten in se glede Izjave tedaj ni oglasil. Ker bo verjetno trdil, da je moral (?) predčasno oditi, mu lahko že vnaprej odgovorim, da je ravnal neodgovorno, predvsem do samega sebe. Saj se z Izjavo ne strinja, kar je pojasnil v svojem javnem protestu v prejšnjih Pogledih in v intervjuju v Večeru (19. 1.). Zato bi moral na občnem zboru glasno protestirati proti Izjavi. In predlagati svojo. V intervjuju za Večer celo skicira svoj pogled na reševanje krize v Sloveniji, ki pa je, resnici na ljubo, verjetno ravno toliko sporen, kot je (če je?) Izjava DSP. Saj, kako naj razumem njegovo izjavo, da on ne bi pisal izjave proti sedanji politiki, saj se nima »za univerzalnega vsevedneža«! Ja, komu pa potem?! Mar nas ni ravno sedanja (pa tudi »prejšnja«) politika pripeljala v situacijo, v kateri smo? Kdo pa nas je, Drago Bajt? Mar ni popolnoma jasno, da bi se z odstopom Janše in Jankovića v Sloveniji zgodila nova osvoboditev, samoosvoboditev? Očiščenje in pomlajenje!
In zakaj so obtožbe Draga Bajta hude? Ker vodstvu Društva očita nič manj kot to, da je bila z Izjavo »uničena tradicija Društva kot strpnega in demokratično razpoloženega družbenega subjekta, kot moralne dignitete, ki zna presojati in ravnati v vsaki, še zlasti kritični družbeni situaciji«. In da je Izjava tako rekoč »zloraba Društva v aktualne politične namene«. Da smo se podpisniki Izjave »odpovedali vrednotam in idealom«, ki smo jih »branili zadnjih dvajset let«. Da smo »poteptali pravila demokratičnega dialoga in družbenega konsenza«. Za božjo voljo, le kje živi Drago Bajt? Društvu pisateljev in vsem, ki smo se uprli nesposobni in korumpirani vladavini strank, ki jim gre le za svoje lastne interese, ne pa »za Slovenijo«, kot nenehno čivkajo, zdaj očita takšne grozovitosti in nemoralnosti! Slovenski Avgijev hlev, ki se je zadnjih dvajset let polnil z govnom, je treba očistiti. A tega stranke (tako vladajoče kot tiste v opoziciji) niso zmožne! In zakaj ne? Ker so v njih ljudje brez integritete in dignitete! Ljudje, ki so v začetku naše državnosti zagrešili dva neodpustljiva zločina, trgovino z orožjem in izbrisane!
Če bi hotel (in hotel bi) Dragu Bajtu podrobneje odgovoriti na vse njegove obtožbe, insinuacije in podtikanja, bi rabil veliko več prostora, kot mi je odmerjen. Še zlasti ker se v svojem zapisu še posebno posveti meni kot avtorju Izjave in ob tem ga misel zanese vse do konca šestdesetih let prejšnjega stoletja: do študentskih nemirov, celo do moje pesmi Slovenska apokalipsa in še marsikam.
Naj rečem le to: upanje je vedno tudi utopija. Upanje na spremembo družbe v sebi nosi tako utopijo kot akcijo. Akcija pa zdaj, ko je svet na robu kolapsa, ko je globalizem ljudi spremenil v berače in sužnje, ko je tudi Slovenija del tega planetarnega zatona, verjetno ni mogoča več le kot demokratičen dialog, ampak upor! Upor ponižanih in razžaljenih!
In če se Dragu Bajtu protest pisateljev proti tem razdiralnim silam, ki ne vidijo drugega kot samo lastno korist, zdi »izdaja«, »zloraba«, »odpoved vrednotam«, »pocestno kričanje« in vse to »opereta«, naj se mu zdi. Predlagam pa mu, naj si raje izbere resnično opereto, npr. Deželo smehljaja, in naj ob poslušanju njenih sladkih melodij misli, da živi v najboljšem vseh možnih svetov!
Ivo Svetina,
podpredsednik Društva slovenskih pisateljev
Pogledi, let. 4, št. 2, 23. januar 2013
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
