10 x 3
Dogodki leta
EMICA ANTONČIČ, urednica založbe Aristej in revije Dialogi
1. Evropska prestolnica kulture – Maribor 2012
Pokazalo se je, kako slovenska politika na državni in lokalni ravni ni sposobna napraviti nobene strateške spremembe in kako je tudi dobršen del kulturne produkcije zaverovan sam vase ter živi povsem mimo resničnih problemov navadnih ljudi.
2. Varčevalni ukrepi vlade na Javni agenciji za knjigo RS
Ukrepi so slovensko nekomercialno in znanstveno založništvo dokončno potisnili v amaterizem.
3. Film Šanghaj režiserja Marka Naberšnika
Film, ki je doslej najbolj odločno transnacionaliziral slovenski film.
MATJAŽ BERGER, ravnatelj Anton Podbevšek Teatra
1. NSK (1984–1992): A Historical Perspective, Tate Modern, London
Dogodek, ki je domovini pokazal, kaj je svet, umetnikom, kaj je zvestoba, in sebi, kaj je želja, čista želja čistega ugodja čiste beline, želja Kazimirja Maleviča.
2. Laurie Anderson, Homeland (EPK – Maribor 2012)
Singularnost Laurie Anderson, ki je sodobni umetnosti dokazala, kakšna je razlika med sodobnim in modernim, med lokom in puščico, med glasom in telesom, med dogodkom in dogodkovnim.
3. Mladen Dolar: Strel sredi koncerta & Slavoj Žižek: Življenje v času konca
Bralni strel Cankarjeve založbe in obeh velikanov svetovnega duha z orožjem, torej knjigo, ki jo je treba vzeti v roke in spremeniti svet, tudi poslednjega, kapitalističnega. Poudarki iz pisav obeh Mojstrov so zame temeljni dogodek leta 2012.
UROŠ GRILC, načelnik Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana
1. iEmona in prenovljeni arheološki parki
Interaktivni sprehod skozi rimsko Emono in izhodišče za sprehod po prenovljenih arheoloških parkih, Emonski hiši, Rimskem zidu in Zgodnjekrščanskem središču ter iEmona pod Kongresnim trgom odpirajo novo poglavje sodobnega prezentiranja kulturne dediščine, ki mu ni para daleč naokoli. Ti na novo urejeni javni prostori kultivirajo življenje prestolnice in prinašajo trajno kvaliteto za njene prebivalce in obiskovalce.
2. Festival Lutke 2012 (Lutkovno gledališče Ljubljana)
Festival, ki mu je v letu 2012 uspel izjemen preboj tako po obsegu kot kakovosti predstav, ki je požel več kot odličen obisk občinstva ter septembra dobršen del ljubljanskih ulic prefinjeno kultiviral z lutkami. Ne le 26 lutkovnih predstav iz 19 držav, ne le nabor sila raznolikih estetik, festival je v prvi vrsti uspel vzbuditi razmislek o izjemni izrazni možnosti lutk.
3. En knap in Festine, Ottetto
Tudi za razvajeno in malone vsega vajeno ljubljansko občinstvo nadstandardni in neverjetno kompleksni izdelek, ki ustvarjanje Iztoka Kovača postavlja na novo raven: Oktet Igorja Stravinskega zaživi/zazveni vizualiziran in se ujame v plesne korake, predstava, ki enakovredno izziva tako plesalce kot glasbenike in temelji na neke vrste partituri koreografije. Izvirno in neverjetno konsistentno strukturirano.
KATJA PEGAN, direktorica Gledališča Koper
1. Obnova prenovljene Mestne galerije v Piranu
Z razstavo ob otvoritvi so dela primorskih likovnih umetnikov v prenovljeni Podreccovi preobleki zaključila izreden delovni opus dolgoletnega ravnatelja Obalnih galerij Piran Tonija Biloslava, ki je štiri desetletja skupaj s svojimi sodelavci neumorno gradil in širil ljubezen do likovne umetnosti na Obali. Čas zadnjih desetletji bi bil verjetno bistveno siromašnejši brez kreativnega naboja Obalnih galerij.
2. Zbirke zgodb Štiri morske milje Vanje Pegana
Pisatelj prepričljivo in dokončno postavi naše morje v slovensko literaturo. Kot je zapisala recenzentka, je zbirka nagrajujoča za bralca, ki bi rad verjel, da je med platnicami še en svet in da Pegan piše, kot pišejo najboljši njegove literarne poetike in sloga.
3. Uprizoritev Sljehrnika Iztoka Mlakarja
Premiera (v koprodukciji Gledališča Koper in SNG Nova Gorica) je res bila konec 2011, vendar je predstava svoj »tek« po slovenskih odrih začela v letu 2012, ob koncu leta pa jo bo videlo skoraj 30.000 ljudi v 80 ponovitvah. Mlakar je tokrat napisal odličen tekst, jezik je v njegovem umetelnem narečju še bolj živ, še bolj poveden, skozenj Mlakar zrcali današnji nesramno grobi čas, skozi svojo glasbo pa prikliče lepoto in nežnost. Primorsko gledališče ima z Mlakarjem veliko srečo in milost in hkrati dolžnost, da s komedijo nagovarja in ustvarja boljši svet.
METOD PEVEC, filmski režiser in pisatelj
1. Karpopotnik
Premierno predvajanje filma s tem naslovom se je v okviru EPK odvilo v precej neprestolniški atmosferi, vendar mu zaradi navdušenih gledalcev dimenzija dogodka ni manjkala. Že naslov namiguje na zelo (p)oseben filmski poklon Karpu Godini. Režiser Matjaž Ivanišin v svojem filmu podoživlja ustvarjalno potovanje svojega kolega na skrajne filmske robove: v epsko širino, v bistroumen humor in nazadnje v čisto poezijo, ki domuje onkraj ali v samem bistvu filmske slike.
2. Koncert Belgijskega nacionalnega orkestra
Nepozabna sta predvsem Griegov klavirski koncert in čudežna lahkotnost pianizma Sare Ott. Pa ta koncert še zdaleč ni edini, ki je vreden omembe. Vsako leto sem nekajkrat zadovoljen, da imamo Cankarjev dom in njegove odlične redne programe, ki prestolnico držijo v stiku s svetom. Zame sta najpomembnejša pač Liffe in Zlati abonma.
3. Ukinitev samostojnega ministrstva za kulturo
Ustvarjalci in ustanove na področju kulture smo izgubili neposrednega sogovornika. Poseben oziroma izjemen status kulture (ali pa samo njegov videz?) v državi je odpravljen. Meduzina glava MIZKŠ ne razmišlja programsko, ampak interventno. Žal je najlaže obrezati svobodne, neodvisne, programske dele slovenske kulture. Na tej ogroženi veji binglja tudi ves slovenski film.
MARINKA POŠTRAK, umetniški vodja Prešernovega gledališča Kranj
1. Predstava Nevihta v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega
Inteligentna, igriva, kreativno eruptivna in v smislu gledališkega jezika izjemno inventivna in radikalna predstava (režija Jernej Lorenci), v kateri so vrhunsko združeni vsi elementi kolektivne kreativnosti, ki je temelj vsake dobre in z duhom ter emocijami nabite predstave.
2. Opera Rigoletto v izvedbi mariborske Opere
Opera Rigoletto je v režijskem (Dietel Kaegij) smislu dokazala, da se lahko tudi ta klasična odrska zvrst izvije iz primeža zaprašenosti in zadiha v estetskem in režijskem smislu sodobno in aktualno in pri tem hkrati omogoči vrhunski glasbeni užitek predvsem po zaslugi izjemne sopranistke Bernarde Bobro.
3. Predstava Dvom v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj
Skozi subtilno režijo (Alen Jelen) izjemno dobro napisanega večplastnega besedila se je izkazalo, da temo pedofilije v cerkvenih krogih lahko prepoznamo tudi kot aktualni problem manipulacije v naši družbi nasploh in težavnosti pri njenem odkrivanju, če nismo dovolj pazljivi in dvomeči. Predstava, ki kliče h kritičnemu mišljenju in od gledalca zahteva stališče.
IGOR SAMOBOR, igralec in letošnji prejemnik Borštnikovega prstana
1. Otvoritev Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju
Neverjeten in za naše kraje v zadnjem času nepredstavljiv entuziazem Dragana Živadinova, Dunje Zupanc in Mihe Turšiča, ki dokazuje, da je v danih razmerah kljub vsemu mogoče premagati vseenost in apatijo. V njihovem programu je zapisano: združevanje potencialov umetnosti in znanosti. Ta kombinacija je tudi po mojem mnenju lahko rešilna v procesu plemenitenja sicer erodiranega stanja duha.
2. Izid slovenskega prevoda romana Zgodba o ljubezni in temnini Amosa Oza
Priznam, tega avtorja do letošnjega leta nisem poznal. Veliko odkritje. Velik pisatelj! Kar izgubil sem se v njem. Hvaležen sem tudi Mojci Kranjc za izvrsten prevod.
3. Veronika, Oratorij po romanu Draga Jančarja
Dogodek, pri katerem sem sodeloval. Nastal je v okviru EPK in tako rekoč zdrsnil mimo javnosti. Če drugega ne: vsaj izvrstna glasba Milka Lazarja in stoječe ovacije poslušalcev na EDINI ponovitvi so razlog, da dogodek uvrščam med kulturne dogodke lanskega leta. Obenem seveda tudi v opomin: koliko kvalitetnih del nastane in potem zaradi organizacijskih nesposobnosti izgine …
VLASTA VIČIČ, v. d. direktorice Javne agencije za knjigo RS
1. 50. in 51. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ
Zakon je Javno agencijo za knjigo RS in Slovenski filmski center poslal na pot umiranja na obroke na neobstoječem trgu.
2. Izid knjige Barbare Simoniti Močvirniki z ilustracijami Petra Škerla
Knjiga je presežek v literarnem in likovnem pogledu.
3. Koncert francoske pevke Zaz v Križankah
Njena maksima je: Živimo v zelo temnih časih, v katerih je še posebej pomembno, da iščemo luč in da sanjamo.
IGOR VIDMAR, organizator koncertov in publicist
1. Otvoritev Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju
To je najboljša investicija v kulturno-umetniško infrastrukturo v samostojni Sloveniji: z evropskim in lokalnim denarjem je ta izjemen in globalno odmeven znanstveno-umetniški in navdihujoče vzgojni projekt zgled za celo državo, saj je združil nasprotna kulturno-politična pola.
2. Laibachova izvedba industrijske sonate Kohle ist Brot v Muzeju premogovništva Velenje (skupaj z razstavo/instalacijo) in njegov nastop v londonskem Tate Modern
S prvo se je Laibach vrnil h koreninam in jih hkrati glasbeno in likovno-performativno moderniziral, z drugim pa se je potrdil kot vrhunski in globalen art-brand. Laibach je po tridesetih letih še vedno osrednji alter-artistični projekt, ki praktično brez državne pomoči visoko kotira globalno in globoko posega lokalno.
3. Ukinitev samostojnega ministrstva za kulturo in turški vpadi v kulturo
Ker je njihova vrednostna podlaga antisocialna in konservativna, pomenijo poleg napada na konstitutiven temelj socialnosti tudi izziv solidarnosti znotraj same kulture – torej izziv za razmerje med etablirano »državno« kulturo in prekarno »nevladno« kulturo, ki je posebno na udaru, in možnost za očiščenje in pomlajenje. Se pa turški vpadi vendarle dogajajo brez bobnov in cimbal, ampak info-tehnološko »napredno« – na tviterju …
JANJA VIDMAR, pisateljica
1. Evropska prestolnica kulture – Maribor 2012
Ker je znaten del mariborske kulture in kulturnikov spravila na beraško palico.
2. Vladni rezi v kulturo
Ker so spravili na beraško palico še preostanek kulturnikov.
3. Otvoritev Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju
Ker smo z njim Slovenci dobili vsaj en zasilni izhod.