Tiskana izdaja
9. december 2015
Pogledi, let. 6, št. 23
RETROVIZOR
»Self made man«
Z oskarjem nagrajeni italijanski filmski režiser Paolo Sorrentino pravi, da nima veliko povedati, ne sicer ne v svojih filmih, nemara samo eno ali dve stvari. Zaupal ju je Patriciji Maličev.
DEJANJE
Oblikovalci vidimo stvari, ki jih drugi ne
Kioski slovenskega oblikovalca Saše J. Mächtiga so s svojo specifično zaobljeno obliko več desetletij označevali in povezovali ulični prostor vzhodnoevropskih mest, model K67 pa je sprejet tudi v zbirko newyorškega muzeja za sodobno umetnost (MoMA). Z ustvarjalcem se je pogovarjala Janja Brodar.
Počečkati vse, brez milosti
Vse do kulturnega praznika bo v Mestni galeriji Ljubljana razstavljal akademski slikar Zvonko Čoh, ki je najbolj znan po ilustracijah za otroke in po risankah, ki jih je snoval v tandemu z Milanom Eričem. Tokrat se s štirimi sklopi novejših (in izbranih) del vrača na klasična slikarska pota. Zakaj, razloži Žigi Valetiču.
BESEDA
Dijana Matković: Ne skrbite glede sreče
REPORTAŽA
Traktat o luščenju riža in ostale banalnosti
Vreme je bilo obisku Rižarne zelo naklonjeno: žaloben, temačen zimski dan, v katerem niso mogle zasijati niti najsvetlejše barve; vse je obdajala koprena sivine. Če bi se nebo nad Tržaškim zalivom pokazalo v svoji najbolj optimistični azurni različici, piše Agata Tomažič, bi bila krepko v zadregi. Veselega srca in razposajenih misli se vendar ne spodobi vstopati na kraje tragičnih dogodkov, kakršno je edino taborišče s kremacijsko pečjo na italijanskem ozemlju.
DIALOGI
Gledališke perspektive
Zala Dobovšek se je pogovarja z dvema mladima gledališkima režiserjema. Eva Nina Lampič in Marko Čeh razkrijeta, zakaj obstajajo razlogi, da sodita med bolj perspektivne v svoji generaciji.
RADAR
Blues v treh minutah
Za blues velja podobno kot za druge glasbene umetnosti v zadnjih sto letih: povezan je bil s tehnologijo in poslom. Brez tega in brez upoštevanja družbenega konteksta, je prepričan Ičo Vidmar, težko razumemo formiranje bluesa kot popularne glasbene oblike.
Mojster momljanja
Keith Richards je pred kratkim izdal tretji samostojni studijski album. Po Talk Is Cheap (1988) in Main Offender (1992) nas tokrat nagovarja s Crosseyed Heart. Slednjega je poslušal in se o njem razpisal Matej Krajnc.
Glasbeniki z veliko začetnico
V zgornjo definicijo spadajo vsi tisti, ki jim je letos uspelo ustvariti ustvarjalni presežek. Ta jih bo na različnih medijih za reprodukcijo zvoka obdržal ne samo v tem, pač pa tudi v prihodnjih letih. Na spisek jih je uvrstil Miroslav Akrapović.
Ne popkorn, vizionarsko delo
Ne zgodi se prav pogosto, da bi hollywoodskemu spektaklu ob njegovem prihodu v kinodvorane namenili toliko pozornosti. Toda Vojna zvezd, zatrjuje Denis Valič, pravzaprav nikoli ni bila zgolj eden izmed t. i. blockbusterjev, ampak bistveno več.
Od Pijanega zajca do Lomma
Iztok Sitar se tokrat spopada s kar dvema, po njegovem mnenju vrhunskima stripovskima entitetama. Prva je Pijani zajec Davida Krančana, druga pa Lomm Tomaža Lavriča.
Papirnato bogastvo
V Bežigrajski galeriji 1 je na ogled že 21. razstava iz cikla predstavitev različnih aspektov vizualne poezije, ki tam potekajo že vrsto let. Tokratna razstava, ugotavlja Vladimir P. Štefanec, se osredotoča na različne publikacije, ne priča pa le o tem svojskem literarno-likovnem pojavu, ampak tudi o konsistentnosti programa galerije.
Telo v žarišču ustvarjanja
Videoumetnica in režiserka Nataša Prosenc Stearns živi in ustvarja v ZDA, a še vedno vsako leto razstavlja tudi v slovenskih galerijah. Na svojevrsten način briše mejo med abstraktnim in konkretnim ter preizkuša ustaljene zakonitosti žanrov. Kako to počne, je izdala Vesni Teržan.
Svoboda v mehurčku
V Centru za sodobno umetnost Dox v Pragi je do 25. januarja 2016 na ogled razstava Krasni novi svet, ki se posveča posamezniku v sodobni družbi, hkrati pa nam zastavlja vrsto vprašanj o vplivih družbenega nadziranja, množičnega potrošništva in medijske industrije na človeka. »S terena« poroča Veronika Sorokin.
Ni sklepal gnilih kompromisov
Pičla dva meseca po slovesu Franceta Bučarja je Ali Žerdin z žurnalistično objektivnostjo, izkušnjami iz prve roke in literarno žilico unikatno osvetlil človeka, ki je pomagal sprožiti in usmerjati legalno ter legitimno družbenopolitično reakcijo z zgodovinskim državotvornim rezultatom. Knjigo je prebral Marko Pavliha.
Privlačno oživljeni knezoškof
Pri Celjski Mohorjevi družbi so izdali dnevniške zapiske ljubljanskega knezoškofa Antona Bonaventure Jegliča. Ti so, je prepričan Aleš Maver, eden temeljnih virov za slovensko zgodovino prvih desetletij 20. stoletja.
Življenje pod okupacijo
Če bi iskali elokventnega, pronicljivega, angažiranega kronista kompleksnega dogajanja na zasedenih palestinskih ozemljih, je Raja Shehadeh prava izbira. Gregor Inkret pozna razloge.
REPORTAŽA
Kam hodijo umirat heroji
Vsaka šola je imela svojega. Nekje v bližini, na koncu ulice, tako je bilo najbolj praktično, saj šolarjev ob praznikih ni bilo treba gnati daleč. Tam je bila kratka komemoracija z recitiranjem in prižiganjem svečk, potem je bilo prosto. Govor je seveda o spomenikih padlim žrtvam narodnoosvobodilnega boja. Kako nanje gledamo danes, piše Agata Tomažič.
KRITIKA
Knjiga: John Williams: Stoner (Tanja Petrič)
Knjiga: Anja Mugerli: Zeleni fotelj (Ana Geršak)
Knjiga: Jurij Hudolin: Prištinski dnevnik (Veronika Šoster)
PERSPEKTIVE
Katja Perat: Zibelka civilizacije
Tiskana izdaja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
