pisma bralcev
O teorijah zarote Igorja Grdine
Rok Stergar
15. 08. 2014
Igor Grdina je v dveh pisanjih v Pogledih (Zamišljena nezgodovina, Jerneju Kosiju v spominsko knjigo) polemiziral z modernistično interpretacijo nastanka slovenskega naroda, ki jo je v svoji knjigi Kako je nastal slovenski narod predstavil Jernej Kosi. Toda njegovo nestrinjanje ni razlog mojega oglašanja, čeprav je tematika tako zanimiva, da si gotovo zasluži nadaljnjo razpravo. Pri tem obstaja več kot samo neznatna možnost, da se bo pokazalo, kako "stolp … nezgodovine", kot interpretacije Jerneja Kosija imenuje Igor Grdina, ni ne porušen ne posebno vegast. Nasprotno, pričakujemo lahko potrditev ugotovitev Ernesta Gellnerja, Erica Hobsbawma, Benedicta Andersona in številnih drugih raziskovalcev, ki so utemeljili modernistično paradigmo, njeno veljavo pa preverili na mnogih primerih, in ne izvajanj Igorja Grdine. Velja pa dodati, da bo ta razprava produktivna le, če bo potekala v duhu dobronamernosti in z upoštevanjem osnovnih pravil lepega vedenja.
Žal obojega Igorju Grdini kronično primanjkuje. Tudi tokrat je namreč v svoji pisanji - brez potrebe podaljšani s polemiko o zgodnjesrednjeveški zgodovini, v kateri si je kar sam pripisal zmago, in jezenjem nad domnevnim zgodovinarskim esteblišmentom, ARRS ter še kom, ki naj bi se zarotili proti njemu - vpletel še nekaj z ničimer utemeljenih namigovanj na račun posameznikov.
Oglašam se prav zaradi tega. V zadnjem odzivu (Pogledi, 6. 8. 2014) je med razpredanjem o domnevni zaroti namreč zapisal tudi nesramno insinuacijo na moj račun. Takole pravi, ko utemeljuje domnevno vpetost Jerneja Kosija v domnevni esteblišment: "Če k temu dodam še, da sta Kosijev drugi recenzent [=Rok Stergar] in ena najvišjih uradnic Javne agencije za knjigo brat in sestra, so stvari vsakomur jasne." Glede na kontekst je njegova insinuacija povsem nedvoumna: "vsakomur" naj bi bilo jasno, da je Kosijeva knjiga subvencijo dobila mimo pravil, in sicer po zaslugi mojih družinskih povezav.
K temu moram dodati nekaj pojasnil, da bralci Pogledov po kakšnem naključju ne bi verjeli v utemeljenost Grdinovega namigovanja. Najprej: drži, bil sem recenzent Kosijeve knjige, drži tudi, da je moja sestra uradnica na Javni agenciji za knjigo. Ker ne želim dlakocepiti, priznam tudi, da je "ena najvišjih", navsezadnje so na Agenciji zaposlene le tri. A vse ostalo je plod domišljije Igorja Grdine! O tem, katere knjige naj dobijo subvencijo, se s sestro namreč ne posvetujeva. Za to je poleg etičnih in moralnih razlogov še nekaj povsem banalnih. Pri dodeljevanju subvencij za domačo produkcijo namreč moja sestra sploh ne sodeluje, saj se na Agenciji ukvarja z mednarodno promocijo. Sploh pa, kar ni skrivnost, o dodelitvi subvencij odloča veččlanska področna strokovna komisija in ne uradniki in uradnice Agencije.
Prav ta komisija je dodelila subvencijo založbi, ki je v programu imela Kosijevo knjigo, tako kot je dodelila subvenciji tudi založbama, ki sta v svojih programih imeli dve knjigi Igorja Grdine. Skratka, Kosijeva knjiga je subvencijo dobila po natančno istem postopku in po odločitvi iste komisije kot dve knjigi Igorja Grdine. (Vsi navedeni podatki so javno dostopni na spletni strani Javne agencije za knjigo.)
Mene in moje sestre za mnenje niso vprašali ne v enem in ne v drugem primeru. Kdor kljub povedanemu dvomi, da je to res, naj po nasvetu Igorja Grdine uporabi Ockhamovo britev in se vpraša: je bolj verjetno, da je Kosijeva knjiga subvencijo dobila zaradi naprezanj marksističnega in eliminacionističnega zgodovinarskega esteblišmenta, ki na vse načine ovira delo Igorja Grdine, a je v zadnjih letih očitno tudi njemu priskrbel (vsaj) dve subvenciji za tisk knjig (je torej Grdina v resnici tudi del istega esteblišmenta?), ali pa sta tako Kosi kot Grdina do subvencij prišla, ker so njune knjige po mnenju komisije več strokovnjakov ustrezale razpisnim pogojem? Odgovor je na dlani, kar pomeni, da nesramno namigovanje Igorja Grdine ni samo vegasto, ampak je takšno kot strah v ljudskih pripovedkah: znotraj je votlo, okrog pa ga nič ni!
Resnicoljuben in častivreden človek bi to priznal, videli bomo, kaj bo storil Igor Grdina.
Širi poglede
Tiskana izdaja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
