pisma bralcev
K članku Tretji človek in nadstandard
Andraž Teršek
10. 08. 2011
V Pogledih št. 14-15 z dne 13. 7. 2011 je bil objavljen članek z naslovom Tretji človek in nadstandard, avtorja g. Boštjana Tadla, tudi urednika tega časopisa. V članku avtor med drugim sugerira oziroma zapiše, da se je ustavni pravnik Andraž Teršek zavzel za to, da se politike fizično odnese iz pisarn na cesto, zatorej se zdi najbolje, če gremo vsi na počitnice.
Moja izjava (na okrogli mizi, ki jo je pripravilo Gibanje za pravično družbo 6. julija v Ljubljani - poudarjam, da nisem član tega gibanja in da sem z dogodka predčasno in protestno odšel zaradi načina njegovega moderiranja), da "naj se politike odnese iz pisarn na cesto, če jih sami ne bi želeli zapustiti", je bila dana z uvodnim pojasnilom in v konkretiziranem kontekstu.
Pojasnil sem, da idej o neposredni demokraciji in o ljudski demokraciji ne razumem niti dobesedno niti kot apel za vsesplošno referendumsko demokracijo, kjer bi volivci neposredno sprejemali pravno zavezujoče odločitve namesto zastopnikov v parlamentu. Poudaril sem, da večjo neposrednost in ljudskost demokracije razumem na eni strani predvsem kot znatno večjo skrb političnih voditeljev za pravice, želje, interese in potrebe ljudi, na drugi strani pa kot večjo neposredno udeležbo volivcev v političnem procesu. Posebej sem izpostavil vlogo in odgovornost medijev v tem procesu, ki naj za ljudi, za javnost prepoznajo in predstavljajo ljudi dela, znanja in etične drže. Zatorej ideji o prežemajoči neposredni in čisti ljudski demokraciji, ki bi bila razumljena dobesedno in referendumsko, ne pritrjujem.
Potem pa je prišla na vrsto izjava, ki se sedaj v medijih, ne le v Pogledih, citira izven konteksta. Dejal sem, da če bi kdo res želel uvesti prav takšen model neposrednega ljudskega odločanja v družbi, "pa bi morali predstavniki politične elite nemudoma in za vedno zapustili politiko, morali bi jo zapustiti s sramom, mnogi med njimi bi se pri tem morali soočiti tudi s kaznovalnimi mehanizmi in kazenskimi pregoni itn. Če sami v sebi ne prepoznajo te etične drže, da bi se odpovedali oblasti, in verjetno je ne bodo, jih je potem treba zamenjati tudi s prisilo, če je potrebno. Tudi tako, da se vstopi v njihove pisarne in se jih z rokami odnese na cesto."
Verjel sem, da bo ta moja izjava pravilno razumljena: kot nasprotovanje ideji o dobesedni in prežemajoči neposredni, ljudski demokraciji, potem kot opomin, kam bi lahko vodila vsesplošna ljudska oblast neorganiziranih množic, končno pa kot omemba pogojev, ki bi verjetno morali biti izpolnjeni, da bi bila takšna ideja udejanjena v najbolj čisti obliki. Zatorej izjava ni bila mišljena dobesedno in naj ne bo razumljena dobesedno. Nikakor tudi ne pritrjujem fizičnemu nasilju, še manj ga promoviram. Odgovoren vpogled v moje dosedanje delo in mišljenje drugačnega sklepanja ne more legitimirati.
Zanimivo je, da je ob vsem dosedanjem javnem delu, pisanju in govorjenju prav ta izjava dobila največjo pozornost in je bila še podkrepljena z njenim poudarjenim navajanjem izven konteksta. Niti podobne medijske pozornosti pa niso bila deležna razmišljanja npr. o novem družbenem redu, pravni identiteti, nujnih sistemskih ukrepih v pravosodju in pri pravnem študiju, odgovornosti in pričakovanjih do medijev, konceptu slovenske ustavne demokracije itd. Kaj meni in nam sporoča takšen medijski odziv na pogovorno dogajanje tistega dne v Ljubljani in hkratna ravnodušnost do ostalih vsebin?
Ker moja glava ni razgreta, si tistih pravih, običajnih počitnic (še) ne bom privoščil. Ne zdi se mi še čas za počitnikovanje. Nujno je nadaljevati in stopnjevati strokovno, intelektualno in drugo javno delo. Nujno je slišati in udejanjiti tisto, o čemer javno govorijo npr. Srećko Horvat, Igor Štiks, Aleš in Erika Debeljak, Sandra Bašić Hrvatin, Antonio Negri in drugi ljudje znanja, modrosti, odgovornosti in etike.
Menim pa, da bi se politična elita morala zamenjati. Soglašam z idejo, da bi bilo treba poiskati in povezati nove ljudi dela, znanja in etične drže, ki naj postanejo novi odločevalci. Mislim tudi, da ni nujno, da se to stori v obliki hierarhično organiziranih in personaliziranih političnih strank. Četudi obstajajo stvarno utemeljeni razlogi za sklep, da bo politične stranke verjetno treba ohraniti. Tudi o tem sem govoril na okrogli mizi. Predstavniško demokracijo, ki je udejanjila prav tiste napake, grožnje in strahove, s katerimi se je snovalo argumente zoper večjo neposrednost in ljudskost demokracije, je nedvomno treba soočiti z novo alternativo. V njenem jedru naj bo večja neposrednost in več pristne ljudskosti. Seveda je treba pripoved o tem začeti z utemeljevanjem pogojev, ki jih je treba izpolniti. A o tem (in tudi o tem sem govoril na tisti okrogli mizi) ob drugi priložnosti.
Andraž Teršek
Širi poglede
Tiskana izdaja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
