pisma bralcev
Evropski kulturni kanon
Evropski seznam
10. 07. 2013
Več kot 22.000 ljudi je glasovalo na spletu: Leonardo da Vinci je najpomembnejši evropski umetnik, najpretresljivejši lik evropske literature je Don Kihot in najpomembnejši prispevek Evrope k svetovni kulturi je demokracija. Tako je pokazala anketa Evropski seznam, ki jo je Goethe-Institut izvedel v 24 jezikih in 30 državah znotraj in zunaj Evrope. V prihajajočih tednih bodo umetniki in intelektualci, kot so Umberto Eco, Terezia Mora in Slavoj Žižek, komentirali rezultate ter nam zaupali svoj osebni evropski kulturni kanon.
Kaj nas torej povezuje kot Evropejce? Kljub finančni krizi in razpravi o ukrepih za reševanje evra je bil prvi odgovor na vprašanje »Kaj vam osebno pomeni Evropa?« sodelujočih v anketi umetnost, mnogo jih je odgovorilo tudi s skupnost in svobodo potovanja. Najpomembnejši prispevek Evrope k svetovni kulturi je demokracija, sledita ji klasična glasba in knjigotisk. Večinski odgovor Francozov na to vprašanje je bil deklaracija človekovih pravic, Italijanov pa umetnost.
In kakšni so rezultati evropskega seznama najboljših? Na vprašanje o najpomembnejši arhitekturni zgradbi v Evropi so sodelujoči glede na nacionalnost odgovorili zelo različno: v skupnem rezultatu vodi Eifflov stolp (25 %), vendar je za veliko večino Grkov najpomembnejša Akropola. Italijanom se najpomembnejši zdi Kolosej, Francozom pa nasprotno Brandenburška vrata. Evropski filmski kanon je še težje določiti. Najboljši evropski filmi so za sodelujoče Življenje je lepo Roberta Benignija (8 %), Življenje drugih Floriana Henckla (6 %) in Nenavadna usoda Amélie Poulain Jean-Pierra Jeuneta (5 %).
Literarni lik, ki je sodelujoče najbolj prevzel, je Cervantesov antijunak Don Kihot, ki se z 8 % odgovorov nahaja na vrhu lestvice. Na Baltiku so najbolj priljubljeni junaki iz otroštva: Estonci so največkrat navedli Piko Nogavičko in Latvijci medvedka Puja. Za najpomembnejšega evropskega umetnika so sodelujoči izvolili Leonarda da Vincija (25%), na drugem mestu mu sledi Picasso (11 %). Tudi Španci so najvišje uvrstili Italijana da Vincija. Najpomembnejši nizozemski umetnik je van Gogh, za same Nizozemce pa Rembrandt.
Najvišji mesti na lestvici najpomembnejših evropskih politikov v skupnem rezultatu zavzemata Angela Merkel z 18% in Winston Churchill s 14 %. Sodelujoči iz vzhodnoevropski držav, z izjemo Madžarske in Češke, ter tudi iz sosednjih držav Evrope so za najpomembnejšo izvolili Angelo Merkel. Pri nemškem rezultatu je Merklovi (15 %) tik za petami Willy Brandt (14 %). Prvo mesto na lestvicah iz ostalih evropskih držav zavzema Churchill – z dvema izjemama: Francozi so najpogosteje navedli de Gaulla (20 %), Turki pa Atatürka (10 %).
Na vprašanje o najboljšem evropskem športniku/športnici je 72 % sodelujočih iz Srbije navedlo na svetovni lestvici vodilnega tenisača Novaka Đokovića. S tem se je uvrstil na prvo mesto skupne lestvice ter z 10 % prehitel Michaela Schumacherja (7 %) in Rogerja Federerja (6 %). Za Nemce je najboljša športnica Steffi Graf, tik za njo sta Schumacher in Beckenbauer.
Najboljšo kuhinjo imajo po mnenju 42 % sodelujočih Italijani. Sodelujočim v anketi iz nekaterih držav se sicer zdi njihova kuhinja boljša – večina Portugalcev, Špancev, Francozov in Grkov jé raje „doma“.
In kako relevantna je Evropa za posameznika? Za sodelujoče očitno zelo, saj je na vprašanje „Kako zelo se počutite kot Evropejec/Evropejka?“ večina dogovorila s „sem pravi Evropejec/Evropejka“ (43 %) ali „načeloma še kar“ (37 %). Največ se kot „pravih Evropejcev“ med sodelujočimi čuti Francozov s 74 %. Tudi večina sodelujočih Portugalcev, Dancev, Nizozemcev, Madžarov in slaba polovica sodelujočih Nemcev se čuti kot pravi Evropejec/Evropejka.
Prihodnost Evrope večina sodelujočih vidi kot „dobro“ ali „zelo dobro“. Posebej optimistični so Litovci, Bolgari in Srbi. Tudi večina Nemcev gleda pozitivno na prihodnost Evrope (51 % „dobro“, 8 % „zelo dobro“). Ne preseneča pa, da so mnogi sodelujoči iz držav, ki jih je gospodarska kriza močno prizadela, drugačnega mnenja: tako je večina Špancev na to vprašanje odgovorila s „še kar“ ali celo „slabo“ (54% oz. 19%), enako tudi večina Portugalcev, Grkov in Italijanov. Najmanj optimistični so Madžari (48 % „še kar“, 27 % „slabo“). Skeptični so tudi Francozi, Nizozemci in Belgijci.
Največ od 22.235 odgovorov je prišlo iz Nemčije (15,2 %), Srbije (9,0 %), Italije (8,6 %), Francije (7,7 %), Madžarske (6,6 %) in Poljske (5,7 %). Večina sodelujočih (51,5 %) je stara med 20 in 40 let. Slabih 26 % sodelujočih je na anketna vprašanja odgovarjalo v nemškem jeziku.
Cilj pobude je ponovna oživitev razprave o evropski identiteti. Rezultate spletne ankete, v kateri je v osmih tednih sodelovalo 22.235 ljudi znotraj in zunaj Evrope, bodo v časniku DIE WELT in na Deutschlandradio Kultur v obliki avdio prispevkov, intervjujev in esejev komentirale prominentne evropske osebnosti: Umberto Eco, Terezia Mora, Slavoj Žižek, Petros Markaris, Martje Wortel in mnogi drugi. Evropski seznam se navezuje na „Nemški seznam“ iz leta 2011, v katerem je sodelovalo preko 13.000 ljudi iz 18 evropskih držav.
„Evropski seznam“ je projekt Goethe-Instituta. Medijska partnerja sta časnik DIE WELT in Deutschlandradio Kultur.
Širi poglede
Tiskana izdaja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
