Tiskana izdaja
Pogledi, let. 3, št. 15-16
Arhiv celotne številke: PDF
Iz vsebine
ZVON
Vprašanje o spravi in desetništvo slovenskega 20. stoletja
Prebujenje (1943), Človek na obeh straneh stene (1957), Poslednji deseti bratje (2012): to so tri romaneskne postaje pisateljskega opusa Zorka Simčiča. Človek na obeh straneh stene je pred dobrega pol stoletja presenetil s svojo modernostjo, Poslednji deseti bratje pa so veliki roman slovenske proze 21. stoletja.
Pripovedi »fine keramike«
Pri nas sta trenutno na ogled razstavi, ki predstavljata delovanje dveh tovarn s področja »fine keramike«, kot so temu včasih rekli. Prva je bila domača, ne deluje več in je že utonila v pozabo, druga je tuja, še vedno sloveča, svetovno znana.
Poleg tega rad strašim ljudi
Tam, kjer je leta 1905 dr. Karol Grossmann posnel prve metre slovenskega filma, je sto let pozneje nastal mednarodni festival za ljubitelje žanrskega, predvsem fantastičnega in grozljivega filma. Pogovarjali smo se z letošnjim zmagovalcem, britanskim režiserjem Alexom Chandonom.
Duh Kreka, duh Kocbeka, duh Grmiča
Pred dobrima mesecema je na knjižni trg prišla pomembna knjiga Duh inkvizicije. Že njen provokativni naslov in njen avtor, dolgoletni urednik Revije 2000 Peter Kovačič Peršin, sta obljubljala zanimivo in poučno branje. In res: pred nami se na nekaj več kot tristotih straneh razpre mozaik predstav in pogledov pomembne miselne usmeritve, ki je na Slovenskem vse 20. stoletje igrala pomembno, čeprav ne enoznačno vlogo.
Ni potice na Dunaju
Miriam Drev si je z vestnim prevajanjem in pesnjenjem pridobila dovolj kondicije za obsežen roman V pozlačenem mestu, ki znotraj uravnotežene trodelne strukture teče v nespremenjenem ritmu, ne da bi se zadihal in bil prisiljen k počitku.
Zastave z verzi in ulice poezije
Več kot 400 pesnikov z vsega sveta je šestnajstletna bera festivala Dnevi poezije in vina, ki se je pred dvema letoma iz Medane preselil na Ptuj. Letos bo število višje še za dvajset pesniških gostov, prav toliko dvojezičnih pesniških knjižic, pa seveda petdeset najrazličnejših dogodkov. Med gostujočimi pesniki izpostavljamo švicarsko pisateljico Ilmo Rakusa in nizozemskega pisatelja Toona Tellegena.
Romanje k pravemu smehu
Ljudje se smejimo na dva načina. Iz očitnih vzrokov – vljudnosti, oportunizma, usmiljenja – se ljudem pogosto smejemo, čeprav nas prav nič ne zabavajo. V tem primeru k smehu prispeva le zigomatska mišica, ki nam ustne kotičke potegne navzgor. Drugo, »pravo« vrsto smeha, je precej težje posnemati: ob njem nam na obrazu deluje tudi mišica orbicularis oculi, ki nam naguba področje okoli oči, predvsem pa je za ta smeh značilno, da prihaja, kot se reče, »od srca«. O tem, kako in zakaj se je ta občutek razvil, razpravljajo avtorji knjige Znotraj šale.
Največje uspešnice
V olimpijskem Londonu so se evforiji pridružili tudi poslovno najprodornejši umetniški krogi. In ker so med olimpijskimi udeleženci že več desetletij predvsem poklicni športniki, je tudi kulturni program rezerviran za utrjene profesionalce. In kdo drug, če ne Damien Hirst in njegov prvi podpornik, oglaševalski milijarder ter galerist Charles Saatchi, poosebljata London kot globalno umetnostno metropolo.
OKROGLA MIZA
Če ne bo sprememb, bo prišlo do kolapsa
O razmerah v slovenski resni glasbi in o nujnih korakih, ki bi morali biti storjeni čim prej, se je Boštjan Tadel pogovarjal z Nenadom Firštom, predsednikom Društva slovenskih skladateljev, dr. Alešem Nagodetom, profesorjem z oddelka za muzikologijo ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Gregorjem Pompetom, docentom z iste ustanove ter kritikom, in dr. Borutom Smrekarjem, dirigentom ter ravnateljem ljubljanske Opere med letoma 1998 in 2005.
PROBLEMI
Ekonomske migracije: primer Prato
Agata Tomažič je obiskala Prato, mestece v osrednji Italiji, ki šteje manj kot 200.000 prebivalcev in je po velikosti torej precej primerljivo z Ljubljano. Še pred sto leti so ga zaradi razmaha tekstilne industrije imenovali tudi »toskanski Manchester«. Ob prelomu tisočletja je tekstilna industrija zabredla v krizo, blagovna znamka Made in Italy pa je začela zgubljati tla pod nogami. Danes se v Pratu še vedno trguje – le da oblačila z oznako Narejeno v Italiji prihajajo pretežno izpod rok izkoriščanih kitajskih delavcev na črno, v mestu pa živi ena najštevilčnejših kitajskih skupnosti v Evropi: menda šteje 50.000 pripadnikov, kar je četrtina mestnega prebivalstva.
DIALOGI
Sveta niso spreminjali z besedami
Pogovor s pesnikom, esejistom in prevajalcem Urošem Zupanom
POTOPIS
Rezidenca za pisatelje v Toskani
Italijanska baronica Beatrice Monti della Corte svojo toskansko posest vsako leto za šest tednov spremeni v rezidenco za pisatelje, pesnike, scenariste in druge pisce. Navdih za ustvarjanje so tu našli Bruce Chatwin, Michael Cunningham, Bernardo Bertolucci, Zadie Smith, Michael Ondaatje, Peter Esterhazy, Gary Shteyngart, Orlando Figes, Amitav Ghosh … od Slovencev pa Tomaž Šalamun in Brina Švigelj Mérat.
RAZGLEDI
Polona Balantič – Eric Hobsbawm: Čas kapitala: 1848–1875
Manca G. Renko – Julian Barnes: Smisel konca
IZ OČI V OČI
Miljenko Jergović in Goran Vojnović
KRITIKA
KNJIGA: Gašper Bivšek: Provinca. Mrak (Gašper Jakovac)
KNJIGA: Jerzy Andrzejewski: Poziv (Tina Vrščaj)
KINO: Torinski konj, r. Bela Tarr (Špela Barlič)
KINO: Vzpon viteza teme, r. Christopher Nolan (Denis Valič)
KINO: Če hočem žvižgati, žvižgam, r. Florin Şerban (Denis Valič)
RAZSTAVA: Alain Le Quernec: Plakati (Ksenija Berk)
POLEMIKA
Peter Vodopivec: Še enkrat o »prevarantu« Orlandu Figesu
Samo Rugelj: Davki in knjige, to ni prav lepi par
AMPAK
Silvo Kristan se odziva na članek Boštjana Tadla Javni interes za šport in kulturo (Pogledi, 11. julij 2012)
BESEDA
Sašo Dolenc: Pop humanistika