Tiskana izdaja
12. september 2012
Pogledi, let. 3, št. 17
NA NASLOVNICI: Rdeče pobarvani golob pred Doževo palačo v Benetkah je del kontroverznega performansa Pigeon Safari (Golobji safari), ki sta si ga ob letošnjem beneškem arhitekturnem bienalu zamislila švicarski in nemški umetnik Julian Charrière in Julius von Bismarck. S pičo sta zmamila nekaj deset golobov in jih pobarvala z bojda neškodljivimi odtenki zelene, modre in rdeče. Zeleni in modri so pogosti, rdeči pa prava redkost – ni torej čudno, da so navdušili marsikaterega turista.
Foto Reuters/Tony Gentile
Arhiv celotne številke: PDF
Iz vsebine
ZVON
V kakšni kondiciji je naša esejistika
Milan Dekleva, Alojz Ihan, Meta Kušar, Jožef Muhovič in Vinko Ošlak so avtorji letošnjih esejističnih knjig, nominiranih za Rožančevo nagrado. Nagrajenec bo znan 13. septembra zvečer, ko bo žirija (dr. Ignacija J. Fridl, dr. Milček Komelj, dr. Miha Pintarič, Barbara Pogačnik in dr. Edvard Kovač) na literarnem večeru v Klubu Cankarjevega doma objavila svojo odločitev. Eva Vrbnjak je nominirane knjige vzela pod drobnogled.
Komplet orodja za pravopisne domače mojstre
Slovenščina je tako rekoč vsakogaršnja last in pisanja v njej pa tudi o njej se lotevajo vsi, od strokovnjakov do ljubiteljskih domačih mojstrov. A tudi domači mojstri potrebujejo dobro orodje – Pravipis Aleksandre Kocmut je po mnenju Agate Tomažič zbirka navodil za vse, ki so pripravljeni priznati, da o slovenskem jeziku ne vedo vsega in da obstaja nekdo ali nekaj, ki jim lahko o slovenščini poda natančne in strokovno podprte odgovore na njihova vprašanja.
Na neskupnem temelju
David Chipperfield, umetniški direktor letošnjega beneškega arhitekturnega bienala, ima v birojih v Londonu, Berlinu in Milanu več kot dvesto zaposlenih, ki delajo na projektih v Evropi, v Združenih državah in na Kitajskem. Osrednja tema bienala, Skupni temelj, morda tudi zato nadaljuje oziroma razvija krovno idejo kuratorke prejšnjega bienala Kuzuye Sejima Ljudje se srečujejo v arhitekturi. Bienale je za Poglede obiskal arhitekt Jeff Bickert.
Družinska slika z dvema gospema
Monografija o življenju in delu Mire Mihelič z naslovom Družinska slika z gospo, ki je nedavno izšla pri Mladinski knjigi, je pravi knjižni spomenik pisateljici, katere stoletnico rojstva smo praznovali 14. julija letos. Spominski zapisi in strokovne študije, ki so jih prispevali različni poznavalci življenja in dela Mire Mihelič, številne fotografije, pisma, odlomki iz romanov, faksimile dokumentov – skratka, življenje ene najpomembnejših pisateljic, ki smo jih Slovenci kdaj imeli, je zdaj preštudirano, premišljeno, osvetljeno in nazorno predstavljeno na 265 knjižnih straneh. Zanje je zaslužna Alenka Puhar, za pogovor z njo pa Valentina Plahuta Simčič.
Pretresljivi utrinki gulaškega bivanja
Kolimske zgodbe ruskega pisatelja Varlama Šalamova (1907–1982), surove in krute zgodbe o življenju v gulagu, postavlja Bernard Nežmah med najveličastnejše stvaritve človekovega uma.
Kdor seje, ta žanje
Lahko rečemo, da se je po osamosvojitvi v slovenskem založništvu močno razvila tudi leksikografija, tj. sestavljanje splošnih in specialnih slovarjev. Poleg dvojezičnih jezikovnih slovarjev, ki jih pripravljajo založbe, je izšla vrsta terminoloških slovarjev, ki so nastali pod okriljem Inštituta za slovenski jezik F. Ramovša na ZRC SAZU. Pripravile so jih skupine področnih strokovnjakov pod vodstvom jezikoslovcev terminologov, zato imajo tako posebne kot skupne značilnosti. Zadnji trije iz leta 2011 so Slovenski smučarski slovar, Botanični terminološki slovar in Farmacevtski terminološki slovar. O njih piše Drago Bajt.
Hollywoodske franšize in remaki
Čeprav je načelo ponavljanja vsajeno v same temelje hollywoodske filmske industrije, saj je vsaj od trenutka, ko se je ta izoblikovala v klasični studijski sistem (torej od dvajsetih let prejšnjega stoletja), postalo vodilo v organizaciji filmske produkcije, pa danes vendarle ni mogoče spregledati, da imamo opraviti tako z njenim stopnjevanjem kot tudi s pojavitvijo novih oblik repetitivnosti. V tej luči je Denis Valič zastavil tudi tokratni ogled dveh novih hollywoodskih spektaklov, filmov Bournova zapuščina (The Bourne Legacy) ter Popolni spomin (Total Recall).
Kantavtorji nove generacije
Kantavtorji so nekoč v zavesti kulturne javnosti veljali za enega najbolj vitalnih delov slovenske glasbene scene. Desetletje specializiranega festivala Kantfest po mnenju Gregorja Baumana dokazuje, da je še vedno tako, le da so poti do občinstva očitno postale bolj zavite. Na teh poteh pa se iz leta v leto najde več prijetnih presenečenj.
PROBLEMI
Solidarnost: vsi za enega, vsak zase?
Pomena in učinkovitosti nečesa ali nekoga se nemalokrat zavemo šele, ko tistega nekoga ali nečesa ni več. Sistem socialnega in pokojninskega zavarovanja je bil v Evropi porojen iz temeljnega čuta solidarnosti, ki je v Bismarckovih časih prerasel v organizirano in razvejeno omrežje, nad katerim bedi država. Agato Tomažič je zanimalo, kaj je s tem čutom danes in ali je v času velike gospodarske krize solidarnost še ena temeljnih vrednot zahodne družbe. O teh vprašanjih se je pogovarjala z dr. Vesno Leskošek, docentko na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani, ekonomistom Bernardom Brščičem in dr. Valerijo Korošec, avtorico predloga za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka. Zorana Baković, Delova dopisnica iz Pekinga, pa piše o tem, kako solidarnost razume eno najhitreje rastočih gospodarstev na svetu – Kitajska.
RAZGLEDI
Gregor Inkret – Jean Starobinski: Iznajdba svobode, 1700–1789. 1789, Emblemi razuma
Anej Korsika – Marie-Claude Blais et al.: O pogojih vzgoje
Denis Valič – Sergej Ejzenštejn et al.: Sovjetski montažni film
KRITIKA
KNJIGA: Marko Sosič: Ki od daleč prihajaš v mojo bližino (Gabriela Babnik)
KNJIGA: Ervin Fritz: Žitja (Matej Krajnc)
KINO: Kozmopolis, r. David Cronenberg (Špela Barlič)
KINO: Morilec Joe, r. William Friedkin (Špela Barlič)
ODER: Veronika Valdés: Dan potem (Tina Šrot)
ODER: Enrico Luttman: Sen, r. Mateja Koležnik (Vesna Jurca Tadel)
BESEDA
Branimir Nešović: Čeri oskrbe s šolskimi knjigami
Tiskana izdaja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
