Tiskana izdaja
14. november 2012
Pogledi, let. 3, št. 21
Arhiv celotne številke: PDF
ZVON
Dve knjigi, dva obraza, eno stoletje
Naključje ali ne – skoraj sočasno sta pri založbah Modrijan in Mladinska knjiga izšla prevoda dveh pomembnih del o dveh za potek 20. stoletja izjemno usodnih osebnostih. Mussolinijevi poslednji dnevi francoskega zgodovinarja Pierra Milze raziskujejo manj znana dejstva s konca aprila 1945, ko je prišlo do eksekucije takrat že bivšega fašističnega diktatorja Benita Mussolinija. Knjiga preprostega naslova Hitler pa je zajetna biografija, ki jo je napisal angleški zgodovinar Ian Kershaw. Za Milzovo študijo zgodovinar Igor Grdina pravi, da prihaja na knjižne police ob pravem času, saj bo za protihistorično naravnane oblastneže, ki menijo, da so stvari v zvezi z 2. svetovno vojno jasne, dober dokaz, kako plitka je njihova modrost, za Kershawovo biografijo pa je zapisal, da gre za trenutno krono življenjepisnih študij o osrednji osebnosti 2. svetovne vojne.
Staromodno, zelo kreativno
»Mail art je umetnost samo, če me približa ljudem in mi ljudje postanejo bližji.« – S tem stavkom širšemu krogu neznanega ustvarjalca Joséja van den Brouckeja, namenjenega Guyu Schraenenu, po mnenju Lilijane Stepančič lahko povežemo razstavi, ki sta na ogled v Benetkah in Murski Soboti in predstavljata knjige umetnikov, tiskano efemero in multiple. Mail art in razstavljene eksponate povezuje utopija o boljšem jutri, h konstrukciji katerega lahko prispevajo tudi umetniki. Pri tem pa morajo ustvarjati dela, praktična za distribuiranje po svetu.
Kako je Hollywood kompromitiral samega sebe
Če se je Marcel Štefančič, jr. najprej lotil teorije o protikomunistični histeriji filmske amerikane, se je tokrat zakopal v njeno prakso in jo v naslovu nove knjige poimenoval Velika čistka. Prebral jo je Simon Popek.
Bolj ko je vse dovoljeno, večja je diktatura nadjaza
Ko je leta 1978 prvič izšla Lascheva Kultura narcisizma, je bil to velik dogodek. Knjiga je malo nepričakovano postala velika uspešnica, kmalu je bila prevedena v množico jezikov in postala predmet splošne diskusije v osemdesetih – tedaj je pri nas nanjo opozoril in jo analiziral Slavoj Žižek. Po mnenju filozofa Mladena Dolarja dobivamo slovenski prevod sicer trideset let prepozno, vendar pa je obenem prepričan, da je za to knjigo vselej pravi čas, saj se z veliko intelektualno ambicijo loteva široke diagnoze našega časa.
Ples smrti v ritmu mehiških popevk
Novi roman Mihe Mazzinija Paloma negra lahko uvrstimo med večplastne, zagonetne in skrivnostno vabeče knjige, kakršnih v sodobni slovenski prozi ravno ne mrgoli, meni Tina Vrščaj. Ob tem pa dodaja, da je Mazzini z njim dokazal, da ga kot pisatelja ne gre podcenjevati ali uvrščati med lahkotnejše, predvsem širšemu bralstvu namenjene avtorje.
Ocean zgodb
Steve Klink, pianist, skladatelj in aranžer, je čisto pravi džezovski glasbenik, a takšne vrste, da se nikoli ne omejuje z glasbenimi žanri. Vzemimo njegovo zadnjo ploščo The Ocean, ki jo žanrsko kar sam opredeljuje: »Uvrstite pod folk-bop!« In ta nenavadna oznaka popolnoma drži! Zakaj je tako, odgovarja Jure Potokar.
007 – ranljiv, a še vedno živ!
S filmom Skyfall, za zdaj zadnjo, triindvajseto izdajo najslavnejšega tajnega agenta na svetu, je ena najuspešnejših franšiz v zgodovini filma praznovala abrahama. A v preteklih petih desetletjih nismo bili samo mi tisti, ki smo gledali Bonda, meni Denis Valič, pač pa je tudi Bond gledal nas, opazoval, kako se spreminjamo in kako se spreminja naš odnos do sveta, v katerem živimo.
PROBLEMI
Družbene elite: elite duha ali elite denarja?
Revija Manager je prejšnji teden izdala za nekatere težko pričakovano lestvico najbogatejših Slovencev. Kot je povedala urednica izdaje 100 najbogatejših Slovencev Bojana Humar, se je pri pridobivanju podatkov, s katerimi razvrščajo bolj ali manj premožne sodržavljane na različne kline lestvice, v zadnjih nekaj letih spremenilo to, da je podatke vse lažje pridobiti. Najbrž ni dvoma, da imena z lestvice sodijo med t. i. ekonomsko elito. A kot je bilo ugotovljeno že na okrogli mizi Pogledov v Trubarjevi hiši literature konec oktobra, ki je bila izhodišče tokratne osrednje teme, je identificirati pripadnike ekonomske elite najmanj sporno in nekako najlažje – merila so znana in kdor jim ugodi, dobi vstopnico v elitni klub. Kako pa je z vsemi ostalimi? In, predvsem, kako je z njihovo družbeno odgovornostjo?
RAZGLEDI
Aljoša Harlamov – Tomo Virk [et al.]: Rudi Šeligo
Ana Geršak – Maurice Blanchot: Literarni prostor
DIALOGI
Zajela nas je popolna paraliza
Pogovor z arhitektoma Matijo Bevkom in Vaso J. Perovićem
KRITIKA
KNJIGA: Primož Čučnik: Mikado (Barbara Jurša)
KNJIGA: Luka Novak: Občutek pomladi v Litzirütiju (Blaž Zabel)
KINO: Mlada noč, r. Olmo Omerzu (Špela Barlič)
KINO: Časovna zanka, r. Rian Johnson (Špela Barlič)
ODER: John Patrick Shanley: Dvom, r. Alen Jelen (Vesna Jurca Tadel)
ODER: Dorota Masłowska: Pri nas je vse v redu, r. Ivana Djilas (Vesna Jurca Tadel)
ODER: Igor Stravinski: Otteto, koreografija Iztok Kovač (Tina Šrot)
ODER: Sergej Prokofjev: Romeo in Julija, koreografija Valentina Turcu (Tina Šrot)
AMPAK
Arhitekt Marko Apih odgovarja na članek Janeza Suhadolca Zakaj odsvetujem študij arhitekture (Pogledi, 26. 9. 2012), urednik Peter Simonič pa na članek Poskus, ki potrebuje učenje Draga Bajta (Pogledi, 10. 10. 2012).
BESEDA
Jožko Rutar: Bomo ostali v leru ali bomo šli lahko po svoje?
Tiskana izdaja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
