Tiskana izdaja
Pogledi, let. 5, št. 2
PROBLEMI
EU: Problem ali rešitev?
Razgrnitev predvolilnih tem in dilem
Tokratna številka Pogledov je precej drugačna od dosedanjih: več kot polovica je namreč posvečene eni sami temi. Predvidoma bomo v prihodnje tako zasnovali vsako drugo številko, v tako izpostavljenih tematskih blokih pa se bomo lotevali tako kulturnih kot širših družbenih vprašanj.
25. maja letos bomo šli po letu in pol spet na volišča, tokrat zaradi volitev poslancev v evropski parlament, nato pa v naslednjem največ letu in pol še dvakrat: jeseni na lokalne volitve in najpozneje do 29. novembra 2015 še na državnozborske. Dodatna dimenzija evropskih volitev bo, da so (z izjemno izrednih županskih v Mariboru) tudi prve po vstajah iz predlanske jeseni in zime ter prve evropske, ki potekajo v izrazitem znamenju krize – po nekaterih pokazateljih v Sloveniji celo bolj kot kjerkoli drugje v Uniji z izjemo Cipra.
V Sloveniji v nasprotju s številnimi drugimi članicami ni opaziti močnejših evroskeptičnih gibanj, morda tudi zato ne, ker je teža lokalnih problemov prevelika ali ker smo se za zdaj vendarle izognili zloglasni trojki. Očitno imamo EU še vedno za obetaven širši okvir svojega življenja in razvoja, ne pa za grozeč prisilni jopič kot njeni nasprotniki od Nemčije do Grčije in od Finske do Francije.
Sodeč po stališčih sogovornikov in avtorjev, ki sodelujejo v tem, doslej najobsežnejšem tematskem bloku v Pogledih, pa imamo zato tudi precej velika pričakovanja: predsednik republike Borut Pahor pričakuje, da bo v parlamentarnem mandatu 2014–19 prišlo do poglobitve Unije, ki se pred desetletjem z zavrnitvijo predloga skupine Giscarda d'Estainga ni posrečila, zato je bila EU institucionalno slabše pripravljena na soočenje s krizo. Tudi predsednika slovenskih krščanskih in socialnih demokratov, katerih poslanci sestavljajo največji politični skupini v evropskem parlamentu, Ljudmila Novak in Igor Lukšič, sta prepričana v evropski volilni uspeh svojih opcij, zaradi česar pričakujeta pozitivni odmev tudi v Sloveniji. Priložnost za vrednostno prenovo v evropskem kontekstu vidita tudi evropska poslanka Romana Jordan (SDS), strokovnjakinja za energetska in okoljska vprašanja, ter Anej Korsika, član Iniciative za demokratični socializem, morda politično najbolj radikalnega porajajočega se gibanja pri nas, ki ima somišljenike v grški Syrizi, nemških Die Linke in francoskih komunistih.
O pozitivnih evropskih modelih pišejo ekonomist in nekdanji finančni minister Janez Šušteršič, filmski producent Aleš Pavlin in športni publicist Jaka Lucu. Več sodelujočih kot osnovni impulz evropskega združevanja navaja povojno spravo med Nemčijo in Francijo, zato objavljamo tudi prevod eseja nemškega pisatelja Roberta Menasseja in pogovor z evropocentričnim, kulturno elitističnim francoskim pisateljem Richardom Milletom. Najbolj kompleksno pa se razmerja med EU in Slovenijo loti večkratni zunanji minister Dimitrij Rupel, ki opozarja na pomanjkljivosti zunanjepolitične strategije obeh – ki so v obeh primerih posledica neprepoznanih interesov: v Sloveniji nacionalnega, ki bi presegel politične delitve, v EU pa nadnacionalnega, ki presega interese posameznih članic. V obeh zgodbah gre za ujetost v primež hladne vojne in razmerij med zmagovalci druge svetovne vojne, simbolno preseganje te ujetosti pa prepoznava v gesti, da bi se Francija in Velika Britanija odpovedali svojemu stalnemu članstvu v Varnostnemu svetu OZN na račun sedeža, ki bi pripadel EU.
Očitno bo ne le v naslednjih štirih mesecih, temveč tudi v prihodnjih petih letih tako v Sloveniji kot v Evropi veliko izzivov, ki bodo od politikov, še bolj pa od volivcev zahtevali tako srednje- kot dolgoročne politične in tudi razvojne odločitve. Ne podcenjujmo jih!
DEJANJE
Chris Eckman, glasbenik
ZVON
»Nič več od posranih črk«
O romanu Tadeja Goloba Ali boma ye! piše Tina Vrščaj in se sprašuje, ali bi Golobovo pisanje zvenelo kaj bolje, če avtor ne bi padel pod urok danes tako razširjene psihoze nezadovoljstva: ko samo še nesrečno gleda vse tisto, česar nima, drugi pa imajo.
Enigma Stupica
Ob veliki retrospektivi slikarja Gabrijela Stupice v ljubljanski Moderni galeriji Vladimir P. Štefanec razmišlja o njegovem izjemnem talentu ter neprikritih demonih morda osrednje osebnosti likovne umetnosti pri nas v drugi polovici preteklega stoletja.
KRITIKA
KNJIGA: Georg Heym: Tat. Knjiga novel (Tanja Petrič)
KINO: Zeleno kolo, r. Haifaa Al-Mansour (Denis Valič)
ODER: Niccolò Piccinni: La Cecchina ali Nikogaršnja hči (Stanislav Koblar)
RAZSTAVA: Dušan Mandić: Vojak D. M.: Die Welt ist schön (Kaja Kraner)
BESEDA
Robert Lozar: Kje so gledalci, bralci in poslušalci?
Arhiv celotne številke: PDF