Tiskana izdaja
24. junij 2015
Pogledi, let. 6, št. 12
DEJANJE
Ta izmuzljivi predmet poželenja
Bliža se 56. izvedba ljubljanskega jazz festivala, najstarejše mednarodne glasbene prireditve pri nas. Spet bo priložnost za živi stik z jazzovsko intonirano muziko in glasbami, ki so v dialogu z jazzom, a nočejo, kot zapiše Ičo Vidmar, biti izrecno jazzovske.
DIALOGI
Ponovno bi si želel imeti dvojno identiteto
Jung, s pravim imenom Jun Jung-sik, je Korejec, ki je pozabil korejsko in se pri petih letih naučil francosko – takrat ga je posvojila belgijska družina Henin. Svojo grenko življenjsko izkušnjo otroka, ki ga je ves čas grizlo vprašanje, zakaj so se mu biološki starši odrekli, in si je moral izboriti mesto v posvojeni družini in kulturi, je popisal v stripu Medena koža, v pogovoru pa pojasnil Agati Tomažič.
BESEDA
Robert Lozar – Zalivanje sekvoj
RADAR
Odrska ekspertiza o lakoti
Namen uprizoritve Gladu v Mini teatru je po mnenju Zale Dobovšek prikazati bolečo aktualnost vsebine, hkrati pa prenesti obsežno besedilno predlogo na oder, jo scensko adaptirati in »ukalupiti« v komponente gledališkega jezika.
Kritični duh šestdesetih
Razstava Grafike kapitalističnega realizma v MGLC deluje butično, ni ravno obsežna, vsebuje pa, je prepričan Vladimir P. Štefanec, nekatere pozornosti vredne vsebinske poudarke.
Ravna ali poševna, streha je "in"
Na Šubičevi gimnaziji, petdeset metrov stran od slovenskega parlamenta, so dijaki odprli strešni vrt. Na Dukićevih blokih ob ljubljanskem Nebotičniku na strehi v panjih gojijo čebele, znanka se v stolpnici v Savskem naselju v hudi pripeki odpravi na streho spat ... Strehe, nas prepričuje Janja Brodar, živijo »novo« življenje.
Če bi bila rojena v Španiji, bi bila španska pesnica
Cvetka Lipuš je pesnica s prepišno geografijo. Rodila se je v Železni Kapli, za nekaj časa odpotovala v ZDA, zdaj pa živi v Salzburgu. Pred kratkim je pri založbi Beletrina izšla njena sedma pesniška zbirka Kaj smo, ko smo, o kateri je spregovorila s Tanjo Petrič.
Od šamanizma do ustvarjalnosti
Skladatelj Tan Dun pooseblja misel o 21. stoletju, ki v žarišče postavlja kitajsko novo glasbo. Zakaj, nam pojasni Veronika Brvar.
Svobodna glasba svobodnega človeka
Enajstega junija je zastalo srce petinosemdesetletnemu Randolphu Denardu Ornettu Colemanu, enemu poslednjih velikanov džeza, ki je začel v drugi polovici petdesetih let temeljito spreminjati glasbo. Njegovo delo povzema Jure Potokar.
Zagotovilo boljše prihodnosti
Kaj se zgodi, ko moči združijo veterani pop-rock scene Sparks in njihovi sodobniki Franz Ferdinand? Miroslav Akrapović pozna odgovor.
Dvoumnost filmske podobe živali
Jurski svet, novi, četrti del franšize Jurski park, s katero poskušajo slednjo oživiti, je še večji, glasnejši in strašnejši kot vsi ostali. Tudi zato, je mnenja Denis Valič, se nam ta ponuja kot priročna pretveza, kot izhodišče za razmislek o filmski reprezentaciji živali.
Zakopati, izkopati, oprostiti
Birgit-Sabine Sommer, urednica in režiserka iz Frankfurta ob Majni, je ob 60-letnici avstrijske državne pogodbe v Železni Kapli in okoliških grapah posnela dokumentarno-igrani film Der Graben/Grapa. Kako se je lotila še danes kočljive tematike, je razložila Jerneji Jezernik.
Pisati zgodovinski roman, pisati zgodovino
Aljaž Krivec je mnenja, da Binetov z Goncourtovo nagrado ovenčan romaneskni prvenec HHhH lahko vsako slovensko gospodinjstvo oplemeniti za še en berljiv roman in nekaj podatkov iz zgodovine druge svetovne vojne. V najboljšem primeru pa spodbudi tudi razmislek o problematičnosti zgodovinskega spomina in pisanja.
KRITIKA
KNJIGA: Colum McCann: Transatlantik (Žiga Rus)
KNJIGA: Ilija Trojanow: Zbiralec svetov (Pavla Hvalič)
KINO: Kaj počnemo v mraku, r. T. Waititi in J. Clement (Špela Barlič)
PERSPEKTIVE
Anej Korsika: Jezikologija
Tiskana izdaja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
