Premalo interpretacije
Modri 6. Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Emmanuel Villaume, solistka Sarah Chang, violina. Spored: Šijanec, Mendelssohn, Beethoven. Ljubljana in Maribor, 29.–31. 3. 2012
15. 04. 2012
Slovenska filharmonija je na spored 6. koncerta modrega abonmaja uvrstila naročeno skladbo Praznovanje vetra skladatelja Marijana Šijanca, tradicionalista in hkrati eksperimentatorja v sodobni glasbi, delujočega v Sloveniji in Srbiji. A z dobrimi nameni je tlakovana tudi pot v pekel. Želje naročnika in skladateljeve ambicije, da ustvari nekaj drugačnega in »z notranjo slušno imaginacijo končno sproži proces ustvarjanja narativno naravnane vsebine« ter iz bolj ali manj tehnične ustvarjalnosti (elektronika, algoritem) preide v sfero klasično-romantične, so skopnele v povprečnosti. Približno četrt ure trajajoča simfonična meditacija kljub primarni všečnosti ne vzbudi globljih vtisov, je namreč precej inertna gmota zvoka, ki je iz povedne in čustvene lenobnosti kaj dosti niso premaknili niti sporadični izbruhi kipečih energij, izoblikovani (v pretežnem delu) na quasi ostinatnem nalaganju (a)tonalnih melodičnih in harmonskih snovi, izmenjavah monokromije, občasno »začinjene« s pridihom (francoske) romantične in impresionistične barvitosti. V bolj plahi kot ubrani izvedbi filharmonikov pod taktirko Villauma se je vse to le še utrdilo.
»Izstopajoči trenutek večera se je zgodil z nastopom Sarah Chang, ameriške violinistke korejskega rodu, ki je izvedla Violinski koncert št. 2 Felixa Mendelssohna Bartholdyja.«
Izstopajoči trenutek večera se je zgodil z nastopom Sarah Chang, ameriške violinistke korejskega rodu, ki je izvedla Violinski koncert št. 2 Felixa Mendelssohna Bartholdyja; delo, ki je po formalni inovativnosti in vsebinski konsistenci, čudežnem navdihu in briljanci, primerljivo z najbolj znano avtorjevo mojstrovino, biserom romantične glasbe, Snom kresne noči. Toda prav te posebnosti, ki vseskozi kakor magnet mamijo violiniste vseh starosti in ravni, vodijo v past, nevarnost, da interpret (bolj kot skladbo) v ospredje postavi sebe. Temu ni ubežala niti Sarah Chang. Pri tako odlični violinistki je kljub malenkostnim spodrsljajem (intonacija v oktavah, nekatere pasaže in zaključki, ki jih je kdaj pa kdaj navrgel pretiran odmerek strasti) debata o tehnični odličnosti njene igre brez pomena, saj je ta tako ali tako v senci virtuozno napete interpretacije. Toda kljub vsemu – možato polnemu tonu, artikuliranemu fraziranju in ognjevitosti – se Changova ni privzdignila do ravni velikih interpretacij pristne povednosti Mendelssohna (kot denimo veliki Ojstrah, Milštajn, Stern), temveč je ponudila sodobno, robustno, rahlo prozaično interpretacijo, v osnovi vsekakor zelo uspel classical show, obrise prefinjenih potankosti samega dela. Kakor da rahlo naviti tempi (drugi stavek, zlasti coda v prvem stavku in delikatni sekvenčni dialog solistke s flavtami v tretjem stavku), ki so dirigentu ponekod ušli iz rok, niso dali časa in priložnosti čustvenemu valovanju nemškega romantika. Udeležba orkestra je z izjemo odličnih pihal ostala na ravni spremljave, čeprav delo ponuja več.
Za uvrstitev v spored ene izmed najbolj pogosto izvajanih simfonij, Simfonije št. 6, Pastoralne Ludwiga van Beethovna, je treba imeti tehtne razloge. Če odmislimo programske, ki nekako sodijo v sezonsko temo povezav med glasbo in naravo, ostanejo interpretativni, ki ob mehaničnem, enoličnem preigravanju dela očitno niso prišli do izraza. Resda ob neštetih izvedbah ni preprosto izstopati s svežo, drugačno izvedbo – da pa je to vendarle mogoče, so pred nedavnim pokazali Simfoniki RTV z dirigentom En Shaom. Konec koncev, pri skladbi, ki jo filharmoniki zagotovo dobro poznajo, do prepričljive interpretacije ni tako daleč, potrebna je »samo« nadgradnja, ki je tokrat ni bilo.
Pogledi, št. 7, 11. april 2012
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Kos povsem eksplicitno in nekritično zavzema protikomunistično pozicijo ter enako pavšalno povzdiguje meščanstvo, hkrati pa kritiki ne pridruži nikakršnih predlogov oziroma alternativnih pristopov ali celo konkretnih političnih rešitev.«
