Še boljše od ogromnih pričakovanj
Dunajski filharmoniki. Dirigent Sir Simon Rattle. Spored: Brahms, Webern, Schumann. Festival Ljubljana, Gallusova dvorana Cankarjevega doma, 20. 6. 2012
07. 07. 2012
Festival Ljubljana, ki letos beleži 60. sezono delovanja, si za jubilejno otvoritev ni mogel omisliti bolj primernega dogodka, kot je gostovanje Dunajskih filharmonikov s Sirom Simonom Rattlom (1955), enim vodilnih svetovnih dirigentov in od leta 2002 umetniškim direktorjem Philharmonie Berlin in šefom dirigentom Berlinskih filharmonikov. Demonstracija najbolj žlahtne kulturne in umetniške tradicije, kar nastop Dunajskih filharmonikov zagotovo je, je tudi pravi odgovor na aktualne stranpoti kulturne politike.
Napisati kaj novega o Dunajskih filharmonikih, pri katerih je hvala nekako samoumevna, ni nujno preprosto. So na široko popisana knjiga, ki ji spričo presežkov ni videti konca, zasidrani so v tradiciji in hkrati vpeti v sedanjost. Prav tako, kot je bil tudi spored, s katerim so se predstavili na turneji, ki se je zaključila prav v Ljubljani: premišljeno sestavljen, ob tem pa sveže, sodobno interpretiran. In že tu se začne hvala, pri sporedu: pri na prvi pogled neopaznih podobnostih in pri dobro vidnih razlikah izvajanih del in skladateljev, ki so se zlile v logično celoto slogovne kompatibilnosti, značajskih vzporedij in interaktivnosti tekstur (omenimo le prvi stavek Brahmsa in finale Schumanna), od postklasika Brahmsa prek (z izvedeno skladbo bolj mahlerjevsko, ne-brahmsovsko naravnanega) ekspresionista Weberna in zopet nazaj do romantika Schumanna.
Simfonija št. 3 v F-duru Johannesa Brahmsa z lahkoto prevzame. V Rattlovih rokah je delovala kot kompleksen monument, mogočen v razsežnosti, delikaten v podrobnostih, znotraj do potankosti dodelanih sklopov pa večslojen, kakor popoln zvočni odlitek, ki mu je lesk dal neprekosljivo samosvoj zven orkestra: kristalno čist, razkošen in topel ton godal, sijajna sozvočja instrumentalnih skupin, zlasti v čudovito sonornost združena violončela in rogovi. Ob dobro odmerjenem vodenju pogosto daljših, beethovnovsko »heroičnih« dramatskih linij tematskih vrtincev prvega in četrtega stavka, meditativnih in čustvenih tokov drugega in zlasti tretjega stavka, ki so se prelivali kakor slapovi zvoka, je bilo zaznati tudi veliko drobnega vmesnega valovanja, ki je plastično dopolnjevalo celovitost doživetja simfonije.
»Izjemni koncert je sklenila poetična Simfonija št. 3 v Es-duru, Renska, poklon Roberta Schumanna stari Nemčiji.«
Zelo zbrana izvedba minimalistično zasnovanega cikla značajsko pretežno bolj umirjenih, meditativnih orkestrskih miniatur, Šestih skladb za orkester Antona von Weberna, v katerih avtor z nenehnim nalaganjem in skromno izpeljavo vedno novega gradiva raziskuje medzvočne odnose, je izzvenela kakor edinstvena glasbena avantura skozi bizarno donečo krajino šelestenja (tremoli godal), šumenja prostora (igra godal ob kobilci), disonančnega vreščanja (pihal in trobil), peklenskega zvenenja …, ki nato izginejo, izhlapijo v zloveščem vzdušju. Tudi to kompleksno Webernovo skladbo je tako kot ves koncert dirigent vodil brez partiture, na pamet!
Izjemni koncert je sklenila poetična Simfonija št. 3 v Es-duru, Renska, poklon Roberta Schumanna stari Nemčiji. Dunajski filharmoniki so jo s Sirom Rattlom izvedli širokopotezno: z veliko mero zanosa in s poudarkom na ritmiki prvega stavka (podobne ritmične sklope je zaslediti tudi v Brahmsovi 3. simfoniji), z ländlersko prostodušnostjo Scherza, ki to pravzaprav ni, s poetičnostjo samospeva (Andante), solenelno gradacijo bachovskih kontrapunktov vse do akordičnega »poka« Maestosa ter sproščene igre in bleščečega konca plesno razgibanega finala.
Pogledi, št. 12, 27. junij 2012
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»V spominu tako ugledam filozofa, enega, dva, morda tri, ki so hodili na protivladne in zdaj hodijo tudi na protifašistične proteste, pa zanje vem, da v službi kljub odgovornemu položaju ali vplivnemu statusu pristajajo na dokončno pokvarjeno oblast.«
