Mojca Menart, vodja založniške dejavnosti RTV Slovenija
Med poslanstvom in trgom
Foto: Aleš Černivec
07. 05. 2015
Neposredni povod za pogovor z Mojco Menart je bila nedavna predstavitev produkcije 2014. Beseda pa je nanesla tudi na druge teme in zagate, ki pestijo slovensko glasbeno založništvo in se v dejavnosti – zaradi njene posebne vloge – kažejo z večkratnimi učinki.
Tradicionalna pomladanska predstavitev produkcije ZKP RTVS je mimo. Kako bi zdaj, ko ste se poslovili od enega cikla založniških projektov in najbrž že povsem angažirali na novih, ocenili dosežke leta 2014?
Menim, da je bilo leto 2014 za ZKP RTVS glede na kakovost in obseg uresničenih projektov ter doseženo prodajo, zlasti v okoliščinah, ki niso bile ugodne za glasbeno založništvo, uspešno. Res je število naslovov, ki smo jih zajeli s 33 avdio programi, 10 nosilci slike, od tega dva na DVD-jih in dva na blu-rayih, precej manjše od tistih v preteklosti, toda samo število realiziranih projektov ne pove vsega, kar se za njimi skriva; izdaj z dvojnimi zgoščenkami, dodatnimi publikacijami, pesmaricami itn.
Katere izdaje bi izpostavili kot izstopajoče?
Izpostavila bi dvojni CD, Klasika, Skladbe za orkester, 1. del, antologijski izbor del desetih slovenskih skladateljev, A. Lajovica, S. Osterca, M. Kozine, M. Lipovška, L. M. Škerjanca, M. Bravničarja, D. Žebreta, Z. Cigliča, P. Ramovša in U. Kreka v sodelovanju s SIGIC. Gre za restavrirane posnetke orkestra Slovenske filharmonije, Simfoničnega in Komornega orkestra RTVS, ki so nastali pod taktirko Sama Hubada, Marka Muniha, Uroša Lajovica in Simona Krečiča – najbrž prvi tovrsten prerez slovenske orkestrske glasbe po izboru dr. Boruta Smrekarja, dr. Aleša Nagodeta in skladatelja Nenada Firšta. K izdaji je priložena še obsežna muzikološka študija dr. Gregorja Pompeta.
To je gotovo zahtevalo veliko raziskovalnega dela.
Gre za strokovno zelo zahteven projekt, s katerim smo dobili enkraten pregled slovenske klasike, ki se nam je s stoletno zamudo zgodila šele v 20. stoletju. Izdaja je zelo primerna za predstavitev naših dvoržakov, smetan, janačkov … doma in v tujini. Sicer pa se mi zdi, da smo šele na začetku uresničitve neke velike zamisli, in upam, da bomo s tem nadaljevali. Arhivskega gradiva je ogromno in radi bi se premaknili v poznejši čas, da bi predstavili še druge (po)ustvarjalne presežke slovenske glasbe.
Prav tako ne gre ne gre spregledati zanimive etnomuzikološke edicije Robovi izročila – Slovenska zemlja v pesmi in besedi, avtorskega projekta mag. Simone Moličnik, dveh zgoščenk SO RTVS z dirigentom En Shaom in solisti Stefanom Milenkovićem, Jamesom Oxleyjem in Boštjanom Lipovškom, operne z baritonistom Juanom Vasletom, prve avtorske koncertantne zgoščenke mlade slovenske mednarodno uveljavljene skladateljice Nine Šenk s solisti Janezom Podleskom, Matejem Zupanom, Francom Kosmom in Klemnom Lebnom. Posebno mi je pri srcu edicija Violinček, ki izhaja bienalno in je nastala v sodelovanju z uredništvom za otroško glasbo Prvega programa Radia Slovenija. Tokrat, v tretje, je izšla z dvojnim CD-jem in pesmarico. Gre za 22 novih pesmi mladih avtorjev, ki jih je posnel otroški zbor RTVS pod vodstvom Anke Jazbec, ki sta ob pesmarici odličen didaktični pripomoček pri učenju pesmi v vrtcih in šolah.
Ob edicijah, kot sta Klasika, Robovi izročila – Slovenska zemlja v pesmi in besedi, otroških in dokumentarnih programih, pa pride do izraza širša družbena vloga ZKP.
Vesela in ponosna sem, da je tako, saj to kaže na smisel in pomen našega dela. Hkrati pa bi opozorila, da ima zgodba o glasbenem založništvu, ko gre za sofinanciranje, tudi v našem primeru, ki smo del velike medijske hiše, v kateri nastaja na tisoče programov, tudi svojo temno stran. Nekoč v preteklosti smo v kolofonih plošč in kaset, ko še nismo poznali DDV, temveč prometni davek, lahko prebrali, da je neka komisija pri takratni kulturni skupnosti neko izdajo zaradi njene kulturne in umetniške vrednosti oprostila plačila prometnega davka ali pa celo sofinancirala neki projekt. Tega že zdavnaj ni več. Avdio in video založništvo se danes sooča s problemom zelo visoke obdavčitve, višje kot knjižno založništvo. Toda ko potekajo razprave o davčnih razlikah med manj obdavčeno klasično papirnato knjigo in bolj obdavčeno elektronsko, se problem obdavčitve avdio in video založništva niti ne omenja. Tako nam, ne glede na to, ali gre za fizično ali digitalno glasbeno izdajo, ostaja visok davek. Hkrati, v nasprotju s knjižnim založništvom, je pri avdio in video založništvu neprimerljivo manj možnosti za subvencioniranje izdaj.
Ste pri izvajanju dejavnosti sploh deležni kakšne zunanje podpore?
Redno sodelujemo pri razpisih ministrstva za kulturo. Žal glasbeno založništvo ob številnih festivalih, koncertnih ciklih, mednarodni promociji in naročilih avtorskih del nima možnosti za pridobitev pomembnejših subvencij. Z novimi omejitvami pogojev razpisov, kot je recimo limit dveh prijav na prijavitelja, smo ne glede na obseg glasbene produkcije RTV izenačeni npr. s samostojnimi (po)ustvarjalci, ki se z dvema projektoma pod enakimi pogoji potegujejo za sredstva kot celotna RTVS.
Z vsemi programi, glasbeno produkcijo, založništvom, vsebinsko in žanrsko neprimerljivostjo, obsegom ali kakovostjo vaših avdio in video projektov, spremnimi publikacijami?
Da. Saj povsem razumem takšno podporo delovanju samostojnih ustvarjalcev, vendar ne na tak način; marsikaj bi se dalo rešiti tudi z dopolnitvijo zakona o RTV v smislu koncertne in založniške dejavnosti kot javne službe. Zaradi nekaterih sedanjih tolmačenj zakona izide precej manj kulturnih izdaj.
So kakšne možnosti za pridobitev evropskih sredstev?
To bi lahko bila ena od možnih poti sofinanciranja naše dejavnosti, če bi obstajali razpisi zanjo, pa jih ni. Tudi če bi obstajali, bi bili z nekaterimi statusnimi določili in praktičnimi težavami, kot je zelo velik lastni vložek, pri katerem se na koncu račun ne izide, ovirani.
Glasbeno založništvo se sooča z vztrajnim upadom prodaje svojih izdelkov.
Res je. Ob sicer dobrih strokovnih rezultatih se je težko sprijazniti z vztrajnim manjšanjem prodaje klasičnih nosilcev zvoka in s tem krčenjem programa in prihodkov, ki jih digitalna distribucija ne more nadomestiti. Če se ozremo nazaj, recimo do leta 2011 ali 2010, ko smo samo na nosilcih zvoka izdali 51 glasbenih naslovov, se mi ta padec števila izdaj, čeprav gre za splošen pojav, v katerem nekatere založbe beležijo še večje padce, zdi skrb zbujajoč.
Kje vidite vzroke?
Vzrokov je več; v vedno lažjem dostopu do glasbenih vsebin na elektronskih medijih in piratstvu, v padcu kupne moči prebivalstva ter nerazumljivi toleranci do predvajanja glasbe brez nadomestila, ki je pri nas postalo samoumevno, ker ga zakonodaja ne omejuje. Tako da telekomunikacijski operaterji bogatijo na račun lahkega dostopa do torrentov in brezplačnih vsebin.
Kakšna edicija pa se že prebije do spodobne ravni prodaje?
Ena do dve izdaji letno dosežeta nadpovprečne tržne učinke. V lanskem letu se nam je to zgodilo z najbolj prodajanim albumom v Sloveniji, CD-jem, DVD-jem in vinilno ploščo štajerske zasedbe Mi2, projektom, pri katerem so sodelovali še regionalni center Maribor, Val 202, ki se je kljub temu, da je izšel v novembru, že do konca leta zavihtel do naslova absolutno (med domačimi in tujimi) najbolj prodajanega albuma.
Za kako visoke naklade gre?
Če je še pred osmimi leti najbolj prodajana plošča dosegla prodajo 10.000–12.000 izvodov, leta 2011 pa še 5.000 izvodov, zdaj se giblje okrog 2.500 izvodov. Gre za drastičen padec klasične prodaje nosilcev zvoka in slike.
So nove tehnološke možnosti kaj pripomogle k boljši prodaji, sledite tokovom?
Če odmislimo nostalgično vrnitev k vinilnim ploščam, se je veliki tehnološki premik na področju nosilcev zvoka zgodil z digitalno distribucijo glasbe, ki omogoča globalno dostopnost do ponujenih vsebin. V medij digitalne distribucije smo kot hiša in založba vstopili na večer polfinala Eurosonga 2011 s skladbo Vanilija oz. No One, s katero je kot slovenska predstavnica nastopila Maja Keuc. Tisti dan je bilo mogoče ne le kupiti njen posnetek v digitalnih trgovinah (npr. na iTunes in Amazonu), temveč spričo možnosti sledenja tudi »izmeriti« prodajno uspešnost. Trenutno imamo v digitalni distribuciji več tisoč posnetkov različnih del. Vendar ta način distribucije še vedno predstavlja majhen del plasmaja naših glasbenih vsebin, ne več kot 5 odstotkov od fizične prodaje na letni ravni, ki še vedno ostaja nosilna.
Kakšne so možnosti distribucije in promocije vaših projektov prek evropske radijske mreže?
Slabše kot v preteklosti. Kolege uredniki so leta in leta v okviru evropskega radia, EBU, posredovali nove izdaje in posnetke ter tako promovirali slovensko glasbo. Sodelovanje je bilo vseskozi zelo uspešno. Do trenutka, ko je slovenski zakon o medijih določil kvote obveznega predvajanja slovenske glasbe, čeprav naši programi na področju t. i. umetnostne glasbe ne morejo zagotoviti kakovostnih del v takšnem obsegu. S tem so, sliši se paradoksalno, ravno slovenski avtorji in izvajalci, ki so največ pripomogli, da je prišlo do takšnih predpisov, največ izgubili. Kajti ko se je z izdvajanjem 40 odstotkov časa za predvajanje slovenske glasbe na naših sporedih za toliko zmanjšal obseg predvajanj evropske glasbe, se je znatno zmanjšalo tudi predvajanje slovenske glasbe na sporedih evropskih radijskih postaj. Tako se nam je »pogruntavščina« s kvotami vrnila kot bumerang!
Načrti ZKP RTVS za leto 2015?
Naša radijska in televizijska uredništva trenutno za umetniško produkcijo, kot so npr. glasbena arhivska snemanja ali lastni igrani filmi, nimajo na voljo t. i. razvojnih, namenskih sredstev za umetniško in igrano produkcijo. To je velik problem, ki neposredno vpliva tudi na naše načrte v založništvu. Po eni strani je vedno težje pridobiti sredstva iz hišnega proračuna, po drugi pa stroške pokrivati iz zunanjih prihodkov, saj smo kot založnik hišnih projektov pri dejavnosti tudi precej omejeni. Ker po naravi nisem pesimistična, sem se kljub temu lotila priprave nekaterih projektov: dvojnega DVD-ja Minuta v muzeju, francoske animirane serije 180 enominutnih predstavitev svetovnih umetnin s priloženo knjižico, načrtovanja zbirke Mladi jazz, sodelovanja z Valom 202 v zvezi z jubileji nekaterih rock bandov, radi bi nadgradili nekatere digitalne storitve …
Pogledi, let. 6, št. 8, 22. april 2015
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Kos povsem eksplicitno in nekritično zavzema protikomunistično pozicijo ter enako pavšalno povzdiguje meščanstvo, hkrati pa kritiki ne pridruži nikakršnih predlogov oziroma alternativnih pristopov ali celo konkretnih političnih rešitev.«
