Henk Heuvelmans, podpredsednik ISCM
Mladi skladatelji nas potrebujejo, mi njih tudi
Kakšna so vaša pričakovanja pred izvedbo Svetovnih glasbenih dni v Ljubljani? Spomnim se, da ste intenzivno spremljali tudi festival v letu 2003.
Mislim, da je še vedno dobro, da se odločimo za obisk festivala in slišimo veliko slovenske glasbe. Ne morem sicer vedeti, ali program pokriva celotni spekter slovenske glasbe. Takšni festivali namreč ne morejo biti idealni. Je pa seveda tudi težko pripraviti festival, kot je bil pred desetimi leti. Ne samo zaradi financ, ampak tudi zaradi partnerjev. Situacija je zdaj drugačna kot leta 2003.
Že davnega leta 1931 je bil skladatelj Aaron Copland zelo skeptičen do festivala ISCM. V ostri kritiki je poudaril, da ISCM mednarodni javnosti predstavlja etablirano elito in nekatere t. i. novejše skladbe, ne pa najbolj revolucionarnih glasbenih tokov. Zdi se, da je ta kritika danes še vedno aktualna. Kako bi vi upravičili obstoj festivala?
Ja, o teh vprašanjih vedno razpravljamo. Leta 1931 festival še ni bil tako velik, kot je danes. Danes imamo v Združenju člane z vsega sveta; to pomeni tudi veliko različnih stremljenj. Novi odbor in nekateri člani se zavzemamo, da se mora organizacija prenavljati, biti na tekočem in dobiti veliko nove glasbe. Združenje se še širi, številno članstvo pa pomeni tudi številne diskusije; nekatere sekcije želijo imeti predvsem izvedeno svoje delo, drugi želijo predvsem kontakte.
Kako bi vi opisali razliko med festivalom Svetovni glasbeni dnevi in festivalom sodobne glasbe, kot je npr. Gaudeamus?
Ena izmed pomembnih sprememb, ki smo jih pred leti uvedli na festivalu ISCM, je nagrada mlademu skladatelju. Zdi se nam potrebno, da mladim ustvarjalcem zagotovimo poseben status. Navadno so bili na Svetovnih glasbenih dnevih na sporedu starejši, torej etablirani skladatelji in nekateri mladi, to pa je bil tudi signal, da želi ISCM narediti korak naprej, da ponudi mlademu skladatelju nagrado, večjo prepoznavnost, več možnosti za ustvarjanje. Če ne razvijaš mladih talentov, boš kmalu končal le pri mrtvih skladateljih.
In če naredim primerjavo: Gaudeamus se osredotoča le na mlade skladatelje in seveda upamo, da starejše skladatelje pokrivajo druge organizacije. Gaudeamus ima lastno umetniško prepoznavnost, organizacija sama izbira, koga bo predstavila in koga ne. ISCM deluje po demokratičnem principu; vsaj eno delo članice ISCM mora biti na sporedu. In to je eden izmed problemov; če želi v organizacijo vstopiti še nekaj novih članov, bo zelo težko pripraviti dober program. Prav zdaj potekajo vroče razprave, kako narediti to mrežo bolj aktivno in obvladljivo. Osebno mislim, da ta sistem ni dober in ne vodi v umetniško zanimiv festival. Kakovost je vprašljiva, prav tako koncept. Razmišljamo seveda v smeri, da bi naredili jasno razmejitev s festivali sodobne glasbe, kot sta npr. v Donaueschingenu ali Huddersfieldu, in raje pripravili glasbeni sejem. Je pa še veliko idej, raznih konceptov, kako predstaviti to glasbo z vsega sveta. Nismo še našli prave rešitve, to pa bo prav gotovo eno izmed pomembnih vprašanj za diskusijo na generalni skupščini. Rešitev moramo hitro najti. Še vedno želimo, da je to svetovna organizacija, ne želimo pa »ubiti« organizatorja z neobvladljivim številom predpisanih del.
Ste ob vseh teh pravilih še prepričani, da ISCM res promovira dobro glasbo, glasbo prihodnosti, glasbo 21. stoletja?
ISCM promovira veliko glasbe, za katero veliko ljudi meni, da je dobra. Koncept kakovosti v vseh državah po svetu ni enak. Razhajanja se npr. pojavijo že pri določitvi starosti, do kdaj so skladatelji še mladi. Pri Gaudeamusu smo postavili starostno mejo do 30. leta, v drugih državah pa so mnenja, da se lahko mladi skladatelji uspešno predstavijo šele po 30. letu. Za ISCM je starostna omejitev 35 let. O kakovosti letošnjega festivala bi težko kaj povedal, ker skladb še nisem slišal in jih tudi nisem podrobno pregledal. Za prejšnja leta pa lahko rečem, da je bil koncept z vključitvijo novih medijev zelo širok. Slednje je organizatorjem letos predstavljalo težave. Opazil sem tudi, da je v program uvrščen koncert študentov glasbe, in ob tem imam določene pomisleke o zahtevani kakovosti izvedbe. V tem demokratičnem procesu, kjer sodelujejo vse države članice, je seveda zelo težko pripraviti dober koncept. Dobra stvar tega festivala pa je, da ga vsako leto prireja druga država. Naslednje leto bo v Južni Koreji, čez dve leti pa v Kanadi. Festivala ISCM tako ne moreš soditi le po eni izvedbi in biti preveč kritičen samo zaradi enega leta; včasih gre navzgor, drugič kakovost popusti …
Kako poteka delo žirije in koliko je možnosti za dober pregled partitur?
Pravila žiriranja so zapisana, kar pa seveda še nič ne pove o kakovosti izbranih skladb. Mi lahko samo zaupamo, da bodo naši člani poslali dobra dela. Organizatorji izberejo ansamble, izvajalce in koncept, kako bodo izbrana dela predstavili. Tudi izbrani glasbeniki lahko povedo svoje mnenje o možnosti izvedbe. Biti član žirije je seveda težko delo, je pa več sistemov izbire. Dobro je, da je žirija mešana in da jo sestavljalo tako uveljavljeni svetovni skladatelji kot tudi skladatelji okolja, ki prireja festival. Zdaj je to veliko lažje, saj vse poteka digitalno in je vpogled v bazo podatkov dostopnejši. Organizatorjem festivala to tudi omogoči vpogled v dela, ki niso bila izbrana, in seveda jih lahko tudi programirajo. Pravila določajo, da se nabor skladb razdeli na dva dela: prvi je nabor nacionalnih sekcij ISCM, kjer mora žirija izbrati vsaj eno delo članice za izvedbo, drugo so individualne prijave. Upoštevajo se seveda tudi želje organizatorjev, ki dokončno oblikujejo umetniško podobo festivala. Možnih konceptov je več: lahko se uporabi dela slavnih skladateljev, častnih članov, lahko se izvede tudi naročila novih del in skladbe sekcije, ki organizira festival. Letos so Svetovni glasbeni dnevi v Sloveniji in tako bo predstavljene veliko slovenske glasbe. Svet pride v Slovenijo in bi bilo res čudno, če na sporedu ne bi bilo slovenskih skladb.
Kako dobro poznate sodobno slovensko glasbo in mlade slovenske skladatelje?
Poznam nekaj mladih še iz časa, ko smo bili v Sloveniji, seveda pa vedno upam, da bodo organizatorji presenetili z novimi nadarjenimi ustvarjalci. ISCM pa ne ponuja samo možnosti tistim, ki so na sporedu, ampak nudi tudi priložnosti neposrednih stikov z delegati z vsega sveta. Včasih je sicer težko prepričati organizatorje, naj omogočijo prostor za srečanja in neposredno navezovanje stikov. A mladi skladatelji nas potrebujejo in seveda tudi mi jih potrebujemo.
Ali lahko omenite še kakšen uspešen projekt ISCM v zadnjih letih?
Ker je organizacija že stara, smo postopno zgradili tudi nekaj finančnih možnosti, namenjenih finančni podpori pobud članic. Lep primer je triletni program izmenjave mladih skladateljev s Švedske, Velike Britanije, Hrvaške in Češke. Ni pomemben samo ta festival, pomembne so mreža in aktivnosti ISCM, ki se dogajajo vse leto. Lani nas je npr. ameriška radijska postaja prosila, naj jim omogočimo vpogled v svetovno glasbeno sceno. ISCM je tako povabil vse naše člane, naj sodelujejo pri predstavitvi svoje glasbe.
Kakšna je vloga častnih članov ISCM?
Naziv počasti skladatelja za njegovo delo, včasih posebej za ISCM. Ko nekdo dobi ta naziv, pričakujemo, da ga bo organizator tudi uporabil. Dobro bi bilo, da se jih poveže s to organizacijo.
Ob tem seveda opažamo, da ISCM na svojih festivalih ne izkorišča vseh možnosti za predstavitev, obisk svetovno znanih skladateljev. Lokalnim organizatorjem bi bilo z vašo pomočjo veliko lažje povabiti svetovno glasbeno osebnost. Kje vi vidite ovire, da se to večinoma ne zgodi?
Mislim, da so organizatorji še vedno dovolj svobodni, da lahko naredijo, kar želijo, in povabijo tudi svetovno znane skladatelje. Ta prireditev ni namenjena samo delegatom ISCM, ampak tudi občinstvu, da spozna mednarodno glasbeno sceno.
Pogledi, let. 6, št. 18, 23. september 2015