Izjave leta
V Dialogih s Pogledi
Petnajst let smo se z umetnostjo ukvarjali kot z nekakšno malo boljšo dekoracijo, ki sodi v prosti čas, morda bi lahko uporabil celo ameriški pojem »entertainment«, se pravi nekaj, kar predvsem skrbi za dobro počutje – zdaj pa naloge umetnosti spet postajajo substančne, ker se izgublja naša (samo-)gotovost.
Mitja Čander, programski direktor EPK
Naši šoli noben konstruktiven kritik ne more škodovati toliko kot tisti, ki so obljubljali, da znajo, zmorejo in hočejo narediti odličen nov program, potem pa tega niso znali, zmogli ali hoteli narediti in so pozneje celo prikrivali razsežnosti neuspeha svojega nepremišljenega eksperimenta.
Kristijan Musek Lešnik, psiholog in član Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje
Ne razumem ljudi, ki ne znajo biti sami. Saj sploh ne morejo priti do sebe, se vam ne zdi? In če ne prideš do sebe, sploh nisi živel. Ko si sam, si najmanj sam, ker šele takrat prideš do sebe.
Metka Krašovec, slikarka
Vse, kar je aktualno, je dejansko že stvar preteklosti. Niti najdrznejši oznanjevalci prihodnosti pred (komaj) dvajsetimi leti niso slutili tretje, telekomunikacijske revolucije.
Maja Gspan, grafična oblikovalka
Včasih si je težko prestavljati, kako absurdne zahteve nam postavljajo režiserji. Vse bolj pogosto imam občutek, da se z igranjem prostituiram. V gledališču je še vedno drugače, saj je to veliko bolj konservativna institucija, medtem ko se zdi, da je film odprt za vse in da je prav vsak, oprostite izrazu, bebec lahko režiser.
André Wilms, francoski filmski igralec
Mislite, da je Beethoven v resnici kaj lažje doumljiv kot sodobna glasba? Lažje ga sprejemamo, ker smo ga vajeni, z razumevanjem pa to nima nič skupnega.
Vinko Globokar, skladatelj in dirigent
Naše generacije so se upirale zlemu duhu enoumja vseh treh ideoloških izmov, naslednje bodo morale najti način, kako se zoperstaviti mamonu kapitala. Ko bo dovolj hudo, ga bodo že, ni hudič. Nič novega pod soncem.
Jože Snoj, pisatelj in Prešernov nagrajenec
V Sloveniji poznamo koncept nacionalnega interesa, ki nam je v preteklih letih naredil ogromno škode. V praksi se običajno izkaže, da gre za povsem zasebne interese.
Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
Danes je na spletu na voljo na milijone knjig. In če vaši otroci preberejo dve knjigi na deset let, kaj jim torej bodo vsi ti milijoni knjig? Na spletu je na milijarde koristnih informacij, a čemu nam bo vse to, če naših otrok ne zanimata več ne književnost ne zgodovina?
Luc Ferry, francoski filozof in nekdanji minister
Pakistan je država v zatonu, država, ki gnije, država, ki je podlegla popolnemu brezupu, od koder se ljudje hočejo kar najhitreje izseliti ali v tujino poslati vsaj svoje otroke. Je država brez prihodnosti.
Hanif Kureishi, britanski pisatelj
Vaclav Havel me je vprašal, zakaj ne grem v politiko. Odgovoril sem mu, da če me sprašuje, ali bi kandidiral na Češkem, je to zame vsekakor zanimiva ponudba, če pa bi njemu ponudili, da kandidira v Izraelu, mora takoj planiti v beg za golo življenje.
Amos Oz, izraelski pisatelj
Iz mnogo razlogov zmaguje kvantiteta nad kvaliteto. Tudi v kulturi se kaže, da živimo v družbi preobilja. In potem se vprašaš, ali je kaj narobe z mano ali z družbo?
Miran Zupanič, dekan AGRFT in predsednik NSK
Namesto da daje EU na kupe denarja za traparije, kot je pasterizacija camemberta, naj se raje osredotoči na šolanje, kjer bi morali dati poudarek zgodovini, ki je danes izrinjena čisto na rob.
Patrick Sériot, francoski jezikoslovec
V sedemdesetih je bilo marsikaj, kar se nam danes zdi nepredstavljivo, nekaj normalnega.
Ivica Buljan, gledališki režiser
Treba je uravnotežiti svobodo posameznika, ki je temeljna značilnost demokracije, s skrbjo za skupno dobro. Pri tem ne gre za neomejeno svobodo, kajti neomejena svoboda bi pomenila tudi neomejeno oblast, ta pa je veliki sovražnik demokratične ureditve.
Tzvetan Todorov, bolgarsko-francoski filozof
Kulturno-umetniška elita je hudo soodgovorna za sedanje stanje, ker ji to stanje maksimalno ustreza, je pa to stanje socializma, ki ustreza tako eliti kot sindikatom.
Mitja Rotovnik, kulturni menedžer
Povezovanju resorjev v okviru ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ne nasprotujem a priori, dejstvo pa je, da je tako veliko ministrstvo neobvladljivo za še takega genija.
Uroš Grilc, načelnik Oddelka za kulturo MOL
Za vso kulturo velja, da je komisij in potrjevalnih organov preveč, odgovornosti pa premalo.
Luka Novak, založnik, pisatelj in direktor Urada za intelektualno lastnino
Samozaposlitev je zadnji žebelj v krsto delavskih pravic, to mi postaja po vseh teh letih na svobodi jasno. Samozaposlitev bi morala biti res zgolj izbira in ne prisila, kot je danes.
Jure Longyka, radijec
Nikomur ni niti približno jasno, kako so nastajala Bachova dela. Čas seveda spremeni vse. Na preteklost imamo določen pogled in po svojih najboljših močeh jo poskušamo razumeti, jo občutiti in celo po svoje podoživeti. Zgodovina ima svoje vire, ki so bolj ali manj avtentični, umetnost pa prav tako.
Pierre-Laurent Aimard, francoski pianist
Spomeniki, ki jih bomo pustili za seboj, ne bodo veliki infrastrukturni projekti, lahko pa poskrbimo za debirokratizacijo in modernizacijo javnih zavodov, modernizacijo ministrstva, spremembo določil za samostojne umetnike, pa tudi resen in izvedljiv Nacionalni program za kulturo.
Aleksander Zorn, državni sekretar za kulturo
Kinematografske ustanove po vsem svetu se danes spet zatekajo k hrambi filmov v klasični, analogni obliki na kolutih – to je najbolj zanesljiva oblika. Devedeji, ki jih poznamo danes, bodo čez petnajst let neberljivi, ne bo več softvera.
Jean-Claude Carrière, francoski pisatelj in scenarist
Še vedno nisem izgubil upanja, da bodo na koncu prevladali tisti, ki se zavedajo, da jim bo sodila zgodovina, in bodo uspeli zatreti plevel v svojih vrstah, saj nas bo sicer zadušil.
Evald Flisar, pisatelj
Pisanju se ne bi maral odreči. Zadoščenje ob tem, da sem dobro zašpilil dobro pesem, je neskončno sladko. Tudi zato se nimam za mučenika našega jezika in ne za njegovega preroka.
Milan Jesih, pesnik
Včasih se počutim ujetega v ozko zamejen prostor, na katerega je vezan naš jezik, prevelik za majhno število svojih uporabnikov.
Andrej Rozman - Roza, pisatelj, gledališki režiser in igralec
Nisem prepričan, ali mi je v vsakem trenutku jasno, kako se imenuje tisto, kar nam manjka kot generaciji, včasih pa tudi celo kot posameznikom. Sem pa precej prepričan, da se to ne imenuje Jugoslavija.
Miljenko Jergović, hrvaški pisatelj
Nisem prepričan, da je George Bush mlajši kriv za vse, kar se danes dogaja z Evropo, čeprav njegovega vpliva v nobenem primeru ne podcenjujem. Le zdi se mi, da na stari celini premoremo lepo število evrobuškov.
Goran Vojnović, pisatelj in filmski režiser
Ko berem sobotne kolumne Miljenka Jergovića v Jutarnjem listu, se na svojo veliko žalost vedno znova prepričam, kako ubogo je pisanje po sobotnih prilogah vseh slovenskih časopisov.
Uroš Zupan, pisatelj
Neslutena sreča – ali pa prekletstvo – kulturne politike je dejstvo, da pod isti resor spadajo mediji in z njimi javna radiotelevizija. Če temu ne bi bilo tako, ta resor ne bi zares zanimal nobene stranke. To je evidentno iz vsega, kar se je, še bolj pa iz tega, kar se ni dogajalo v zadnjih dveh desetletjih.
Borut Smrekar, pomočnik direktorice SLG Celje in nekdanji ravnatelj ljubljanske Opere
Sistem vodenja in sistem financiranja se pri nas ne pokrivata, za normalno funkcioniranje pa bi se morala: ali glasbenike plačuje država, ki zato tudi poskrbi, da jih vodi nekdo kompetenten, ki tudi odgovarja za rezultate – ali pa vodijo sami sebe kot samoupravni organizem, vendar morajo potem sami poskrbeti tudi za svoje financiranje.
Aleš Nagode, profesor na oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete
Problem se začne že z največjimi ustanovami: kot v kakšni slabi komediji se sprašujemo, kaj je javni ali nacionalni interes, pa ali ga sploh imamo in če ga nimamo, ali bi ga morali imeti itn. Pri tem pa država drži v rokah vse finančne mehanizme – tako kot pred tridesetimi leti.
Nenad Firšt, predsednik Društva slovenskih skladateljev
Glasba pri nas nima statusa mentalne umetnosti. Koncertni list denimo Münchenskih filharmonikov je knjižica z več kot desetimi stranmi, ki so jo pripravili trije muzikologi. Pri nas pa v koncertnem listu preberem, da se o Beethovnovi Pastoralni simfoniji ne da več ničesar povedati, ker da je bilo že vse povedano. Skratka, kaj bi brali in razmišljali, razkomotimo se in uživajmo!
Gregor Pompe, docent na oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete
Človeške usode so glavnina naših zanimanj in bolj kot so dramatične, večji čar imajo. Empatija, ki sega tudi v prejšnje in bodoče rodove, je glavno vezivo človeških skupnosti.
Alenka Puhar, publicistka
V prihodnosti bi bil rad še bolj komercialen. Rad bi že v izhodišču nagovoril še širše občinstvo, ali bo to v nemščini, angleščini ali francoščini, bomo še videli.
Marko Naberšnik, filmski režiser
Gledalca hočem iz pasivnega preobraziti v aktivni subjekt filmske izkušnje in mu ponuditi filmske podobe, ki v njem prebudijo potrebo po oblikovanju predstav o alternativah obstoječemu družbenemu stanju.
Travis Wilkerson, ameriški filmski režiser
Klasiki so seveda bolj talentirani od nas – njihova modrost in širina sta neke vrste varovalka, da lahko zrejo na nas brez skepse in nepotrebne arogance.
Barbara Hieng Samobor, direktorica Mestnega gledališča ljubljanskega
Danes Ljubljana slovi in je poznana po nizu manjših javnih prostorov. To se mi zdi pomembnejše od Plečnikovega arhitekturnega jezika.
Vasa J. Perović, arhitekt
Ljubljani je Plečnikov Nuk prinesel novo miselnost. Ta stavba je srednjeveško Ljubljano in njeno nizko merilo presenetila in pomeni novo identiteto v stari mestni strukturi.
Matija Bevk, arhitekt
Južna Koreja, država, ki kar brsti od kreativnosti, je tako na področju glasbe kot filma sprejela zakone, ki bi v Evropi obveljali za zelo stroge. A Korejci prav s tem spodbujajo kreativnosti, ker tako podpirajo umetnike – kajti to je zaklad!
Jack Lang, francoski politik, nekdanji minister za kulturo in izobraževanje