Brez prave povednosti
Doktor Živago, SNG Opera in balet Ljubljana
04. 05. 2016
Na odru ljubljanskega baleta je bila 14. aprila predstavljena svetovna praizvedba dramskega baleta, prirejenega po romanu Doktor Živago Borisa Pasternaka (1890–1960), ki sta ga z ljubljanskim ansamblom uprizorila češka umetnika, plesalca, koreografa in scenografa Jiří in Otto Bubeníček. Ogledala sem si reprizo (15. aprila).
Z Nobelovo nagrado ovenčan roman Doktor Živago (1958) velja za enega najbolj znanih političnih romanov 20. stoletja. Zgodba se dogaja v času zatona carske Rusije, med oktobrsko revolucijo in v prvem obdobju novonastale Sovjetske zveze. Leta 1965, torej še v času hladne vojne, so po predlogi posneli film v ameriško-britanski adaptaciji in režiji Davida Leana. Film je prejel pet oskarjev; čeprav so bile prve kritike porazne, si je z leti pridobil kultni status in množice občudovalcev po svetu. Roman je bil zatem še večkrat prirejen za film, televizijo in gledališče. V (nekdanji) Sovjetski zvezi so ga leta 1988 objavili v časopisu Novi mir.
Ljubljanska odrska priredba se kljub romaneskni tematiki svetovne vojne in oktobrske revolucije osredotoča predvsem na ljubezenski zaplet med protagonisti. Glasbena spremljava je sestavljena domiselno – z ustrezno izbranimi odlomki iz del skladateljev, ki so živeli v tistem času (Šostakovič, Rahmaninov, Šnitke, Vasks, Mjaskovski). Del glasbe je predvajan s posnetkov, preostalo izvajata operni zbor (zborovodkinja Željka Remic) in orkester pod dirigentskim vodstvom Marka Gašperšiča ter s solistom pianistom Marjanom Peternelom. Žal se koreografu ni uspelo približati izbrani glasbi. Koreografija v intimnih in družinskih prizorih temelji na poenostavljeni baletni tradiciji. Vokabular se ponavlja v značilnih korakih baletnih variacij in vihtenju partneric v zraku. Plesni dueti so brez prave povednosti, emotivne izdelanosti in dramatičnosti. Prepričljivejše so prikazane revolucionarne epizode, izražene s svobodnim plesnim gibanjem množice ob vihranju velike rdeče ponjave.
V pičlo odmerjenem času ansambelskih priprav koreografu ni uspelo odkriti ustreznih nosilcev likov. Med nastopajočimi gre vendarle izpostaviti Petra Đorčevskega (Viktor Komarovski) in Luko Žiherja (Strelnikov). V spominu bosta ostali scenografija (Otto Bubeníček) in zamisel oblikovalca luči (Jaka Šimenc), ki sta dobro izkoristila nove odrskotehnične pridobitve.
Dan pred premiero sta Jiří in Otto Bubeníček izjavila, da postavitve nista imela do konca pripravljene. Pri tem pa sta delo opravila v manj kot dveh mesecih, čeprav sta odločitve v zvezi z odrskimi rešitvami in drugimi podrobnostmi dogovorno sprejemala šele v Ljubljani. No, dodala sta, da imajo nemška baletna gledališča rada vse urejeno že precej zgodaj, dolge tedne ali kar mesece pred premiero.
Nastop ljubljanskega baleta je bil na premieri pospremljen s stoječimi ovacijami in skandiranjem. Čeprav so bila tudi poročila o premierskem večeru pohvalna, repriza ni bila razprodana (prazne zadnje vrste in lože v parterju); maloštevilni gledalci so tudi to pot burno nagradili izvajalce. Tako se človeku vsiljuje vprašanje, koliko obiskovalcev (in plesalcev) je sploh prebralo roman Doktor Živago.
Širi poglede
Tiskana izdaja
Povezana vsebina
Prispevki avtorja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Sama zgodba Časa očetov je neulovljiva, saj se razprostira skozi več generacij, ki jih v grobem uokvirjata obe vojni.«
