Ubogi Dan Brown, svetovno znani pisatelj
Slavni pisatelj Dan Brown se je prebudil v svoji razkošni postelji z baldahinom v pregrešno dragi hiši za deset milijonov dolarjev – in se kaj kmalu ujezil. Večina bi porekla, da 48-letnik nima razloga za jezo. Navsezadnje je pravkar izšla njegova nova knjiga. In prav v tem grmu je tičal zajec. Nova knjiga je pomenila nove napade iz vrst književnih kritikov, piščevih zapriseženih sovražnikov. Slavni pisatelj Dan Brown je sovražil kritike. Iz njega so se norčevali, vse odkar je postal eden najbolj slavnih pisateljev na svetu. Norčevali so se iz uspešnice Da Vincijeva šifra, uspešnega romana Digitalna trdnjava, izjemno prodajanih Angelov in demonov in zmagovalke knjigarnarskih lestvic prodajanosti, Izgubljenega simbola.
Kritiki so njegovo pisanje označevali za okorno, slovnično nepravilno, s preveč ponavljanja in preveč ponavljanja. Ugotovili so tudi, da v njem mrgoli vse polno nepotrebnih pleonazmov in da med stavke meša nerazumljive metafore. Iz neznanega razloga so se jim primere v slogu »Pogledal je z belim, kot morski pes, ki se pripravlja na napad«, zdele smešne. Zapisali so celo, da so moje knjige polne banalnih in površinskih opisov, je razmišljal 175 centimetrov visoki pisatelj. Še najbolj je bil prizadet, kadar so mu očitali, da njegova metaforika nima nobenega smisla. Takrat so njegove oči, podobne žuželčjim, zažarele kot raketa.
Slavni pisatelj Dan Brown je vstal iz svoje postelje z baldahinom, ki je stala v njegovi pregrešno dragi hiši za deset milijonov dolarjev, in zakorakal po spalnici, pri čemer je uporabil stopala, pritrjena na koncu nog. Vedel je, da si ne sme beliti las s tem, kaj si misli trop nevoščljivih kritikov. Njegova nova knjiga z naslovom Inferno je pravkar prišla na police knjigarn, v broširani izdaji s 480 stranmi in za priporočeno ceno 29,95 dolarja pa bo zagotovo spet prodajna uspešnica. Mar ne? »Poklical bom svojega agenta,« si je rekel uspešni pisec. Segel je po telefonski slušalki z eno od svojih dveh rok. »Dober dan, slavni pisatelj Dan Brown pri telefonu,« se je predstavil slavni pisatelj Dan Brown. »Rad bi govoril z literarnim agentom Johnom Kako-se-že-Piše.«
»Gospod Kako-se-že-Pišete, na telefonski zvezi imam slavnega pisatelja Dana Browna,« je rekel glas na drugi strani žice. Nato je ta glas zamenjal neki drugi glas na drugi strani žice: »Dober dan, literarni agent John Kako-se-že-pišem pri telefonu,« je obvestil novi glas na drugi strani žice.
»Dober dan, agent John, tukaj vaš varovanec Dan,« se je predstavil slavni pisatelj Dan Brown. »Skrbi me zaradi nove knjige Inferno. Mislim, da bodo kritiki spet rekli, da je slabo napisana.«
Glas na drugi strani žice je zavzdihnil, kot bi se mogočni hrast sesul v deročo reko – ali kaj drugega, kar niti po naključju ne zveni kot vzdih. »Kaj vas briga, kaj si o njej mislijo trapasti kritiki,« je odvrnil literarni agent. »Saj so samo navadni snobi. Vi pa imate na milijone oboževalcev.«
Prav ima, je pomislil slavni avtor trilerjev, ki so bili mešanica vere, visoke kulture in teorij zarote. Njegove knjige so brali vsi od slavnega predsednika Obame do slavne glasbenice Britney Spears. Govorilo se je, da je izvod Da Vincijeve šifre našel pot tudi med obe kraljičini roki. Slavni pisatelj je bil hvaležen dobrotljivi usodi in se je vsako noč v molitvah zahvaljeval slavnemu božanstvu, imenovanemu Bog.
»Pomislite na kupe denarja, ki jih boste zaslužili,« je svetoval literarni agent. Spet je imel prav. Skribomanu je njegova strast za pisanje omogočala ukvarjanje z drugimi konjički, kot je bilo zbirateljstvo umetniških del. Med najdragocenejše predmete v njegovi zbirki so sodile krajine, ki jih je po naročilu naslikal slavni slikar Vincent van Gogh, in prve izdaje del slavnega dramatika Williama Shakespeara z avtorjevim podpisom. Slavni pisatelj Dan Brown se je nasmehnil in pri tem ukrivil kotičke svojih ustnic v fizičnem izrazu zadovoljstva. Takoj se je počutil bolje. Čemu bi moral poznati razliko med prehodnim in neprehodnim glagolom, ko pa so bile njegove knjige v nedolžno razvedrilo milijonom bralcev?
»Hvala lepa, John,« se je zahvalil. Nato je odložil telefonsko slušalko in se peš sprehodil do pisalne mize, za katero je običajno ustvarjal svoje slovite knjige, in to na Applovem računalniku iMac MD093B/A. Navdih za svoje najnovejše delo Inferno, zadnjo v seriji zgodb iz življenja izmišljenega profesorja s Harvarda Roberta Langdona, je dobil v opusu vrhunskega italijanskega pesnika po imenu Dante. In knjiga zagotovo ni bila zadnja v dobičkonosni seriji. Zamislil si je načrt tudi za vsa nadaljnja nadaljevanja. Z naslovi vred: Mozartov akrostih. Pa Michelangelova križanka. In Newtonov sudoku.
Sto petinsedemdeset centimetrov visoki moški si je prikimal z glavo v znak zadovoljstva in se vrnil v svojo spalnico, tako da se je tja podal peš. V njegovi razkošni postelji z baldahinom, ki je stala v hiši, vredni deset milijonov dolarjev, je še vedno spala njegova dih jemajoča lepa žena, gospa Brown. Slavni pisatelj Dan Brown je občudujoče zrl v rjavolaskine valovite rjave kodre, ki so valovali z njene glave kot bister potoček, le da v njem ni bilo nobene ribe. Bila je veličastna kot najveličastnejši Caravaggiev kip ali najbolj čudovit Rodinov portret. Rad imam privlačne ženske, je pomislil uspešni moški. Mogoče se bom nekega dne, navdihnjen z lepoto gospe Brownove, lotil pisanja romantične poezije, česa takšnega, kar je ustvarjal vodilni in tržno najuspešnejši britanski stihoklepar John Keats, mu je šinilo v glavo. To ne bi bilo slabo, je pomislil vsestransko nadarjeni človek in skočil nazaj na svojo razkošno posteljo z baldahinom. Bil je srečen kot človek, ki ima za kaj biti srečen in je zavoljo tega razmeroma srečen.
Pod tem čudovitim prispevkom, katerega angleščina je neposnemljiva, a smo jo po najboljših močeh in upoštevajoč vse zakonitosti žlahtne britanske zajedljivosti poskušali presaditi v slovenščino, je Daily Telegraph objavil podatke o najnovejši knjigi »slavnega pisatelja Dana Browna«, ki je za bralce Telegrapha naprodaj celo po znižani ceni. Kdo ve, kaj bi na to porekel »slavni pisatelj Dan Brown« …