pisma bralcev
Odziv na: Ob sodbi Častnega razsodišča DSKP
Odgovor Bogdanu Gradišniku
Majda Stanovnik
21. 09. 2011
Opravičilo in pojasnilo
V ugovoru Bajtovemu žaljivemu pisanju o delu uglednih prevajalcev (Pogledi, 13. julija 2011) nismo pojasnili kratice IBBY: razvezana pomeni International Board on Books for Young People (Mednarodni odbor za mladinske knjige). Ta odbor izraža priznanje pisateljem, ilustratorjem in prevajalcem mladini namenjenih knjig z uvrstitvijo na svojo častno listo. Predloge za to priznanje pošiljajo za posamezna jezikovno-državna območja sekcije IBBY, za slovensko območje slovenska sekcija IBBY, v kateri so strokovnjaki za mladinsko književnost in dobri poznavalci naše izvirne in prevodne produkcije, pa tudi njenih bralcev. Predlogi so torej še pred končno izbiro strokovno izbrani in utemeljeni. Izmed tistih, ki jih je poslala slovenska sekcija, je bilo od leta 1958 do 2010 sprejetih, tj. uvrščenih na častno listo IBBY, osem avtorskih (1958 in 1966 Ela Peroci, nato Svetlana Makarovič, Boris A. Novak, Niko Grafenauer, Matjaž Pikalo, Desa Muck, Miroslav Košuta in Janja Vidmar), sedem ilustratorskih (Marlenka Stupica, Matjaž Schmidt, Lilijana Praprotnik, Zvonko Čoh, Mojca Osojnik, Alenka Sottler in Damijan Stepančič) in osem prevajalskih. Med njimi je bil prvi leta 1994 uvrščen na častno listo IBBY Dušan Ogrizek (za prevod Thurberjeve Bele košute), za njim leta 1998 Janez in Katarina Gradišnik (za prevod Hoffmannovih Pripovedk), nato še Darko Dolinar, Jakob J. Kenda, Vasja Cerar, Dušanka Zabukovec, Polonca Kovač in Milan Dekleva. Gre torej za priznanje mednarodne veljave, čeprav ne zbuja tolikšne pozornosti kot naši nacionalni nagradi, Prešernova in Sovretova. V tej zvezi še vprašanje: če opozorilo Častnega razsodišča DSKP na priznanji, ki sta ju dobila Dušan Ogrizek in Srečko Fišer, po mnenju Bogdana Gradišnika »gotovo ni namenjeno nikomur z inteligenčnim kvocientom nad 30«, komu je potem v Bajtovem članku namenjena že v naslovu poudarjena omemba Prešernove nagrade Janezu Gradišniku?
Ugovor in pripomba
Gradišnikova obtožba pritiskanja »sramotnega žiga« (Pogledi, 14. septembra 2011) je pač metonimična, saj gre za zamenjavo vzroka in posledice, akcije in reakcije, napada in obrambe. Častno razsodišče Društva slovenskih književnih prevajalcev namreč prav »pritiskanju sramotnih žigov« odločno nasprotuje in je zato zavrnilo Bajtove obtožbe, čeprav Bogdan Gradišnik tega ni opazil in je sramotenju, če se ta izraz morda zdi ustreznejši od diskvalifikacije, dodal še svoje, prav tako nesprejemljivo. Oznaka »polizdelek« za Ogrizkov prevod Jonathana Livingstona Galeba žali ne samo prevajalca, ampak vsaj še urednika in lektorja, ki sta prevod pred natisom pregledala in odobrila vsak s svojega strokovnega vidika.
Utemeljevanje odklonilne ocene prevoda s trditvijo, da je »skoraj« ali »malone prirejen«, pa je za zrelega, izkušenega prevajalca nenavadno, še posebej, ker postavlja prevod in priredbo v vlogi pravljično zamišljenih nasprotnikov, ki poosebljata dobro in slabo: »prevajanje je čila ustvarjalnost«, medtem ko je prirejanje »pohajkovanje po močvirnem svetu, kjer ne najdeš ničesar, kar bi zares držalo«. Morda je potrebno spomniti na davno spoznanje, da prevod ni zavezan samo izvirniku, ampak tudi bralcu – o teoriji skoposa je bilo npr. precej povedanega tudi na srečanjih Društva slovenskih književnih prevajalcev in objavljenega v društvenih zbornikih. Linhart s svojo prevedbo Figara v Matička menda ni brez čile ustvarjalnosti pohajkoval po močvirnem svetu?
In ponovno: ubiranje stranpoti žaljivih obtoževanj ni v prid prizadevanju za boljše honorarje, ustreznejše zahtevnemu prevajalskemu delu.
za Častno razsodišče
Društva slovenskih književnih prevajalcev:
Majda Stanovnik
Širi poglede
Tiskana izdaja
Zadnji komentarji
Dialogi:
komentar: Lepo prosim | 25. 01. 2017
Lepo vas prosim, umaknite ta članek s prve spletne strani, ker me je že malo...
:
komentar: Marjan Čander | 28. 12. 2016
Spoštovana ga. Zdenka Goriup, nezakonistosti se res izvajajo še 25 let po...
Kultura in mediji:
komentar: Jože | 20. 12. 2016
A ni tale naslov zrel za dvojino?
Citati
»Kos povsem eksplicitno in nekritično zavzema protikomunistično pozicijo ter enako pavšalno povzdiguje meščanstvo, hkrati pa kritiki ne pridruži nikakršnih predlogov oziroma alternativnih pristopov ali celo konkretnih političnih rešitev.«
